Policija še vedno preiskuje domnevno pranja denarja v NLB

Policija je s sporočilom za javnost dodatno pojasnila izjavo vodje sektorja za gospodarsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Dušana Florjančiča. Ta je namreč dejal, da kriminalistična preiskava nakazil iranskega državljana prek NLB v letih 2009 in 2010 ni ugotovila, da bi šlo za pranje denarja.

Izjava po navedbah vodstva policije poudarja zgolj to, da "leta 2010 na podlagi razpoložljivih informacij ni bilo mogoče potrditi suma kaznivega dejanja pranja denarja". 

Preberite še: 

-> Kriminalistična policija ni odkrila financiranja terorizma prek NLB

-> Miti in dejstva o iranskem pranju denarja v NLB

-> Preiskava suma pranja denarja razširjena na NKBM, nekateri se sprašujejo, ali volja za pregon sploh obstaja

Vzročne zveze med kaznivim dejanjem in pranjem denarja niso ugotovili

Takrat jim z zbiranjem obvestil in z obsežnim povpraševanjem pri različnih tujih in slovenskih organih ni uspelo potrditi sumov, navedenih v obvestilu urada za preprečevanje pranja denarja, oziroma razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Zato je policija takrat končala zbiranje obvestil in zadevo konec leta 2011 končala.

O pranju denarja kot kaznivem dejanju so ob tem pojasnili, da mora v kazensk pravnem smislu najprej obstajati kaznivo dejanje, ki ustvarja premoženjsko korist. "Ko se ta denar plasira v promet z namenom legalizacije, šele takrat lahko govorimo o pranju denarja," so poudarili na policiji.

Obstajati mora torej vzročna zveza med predhodnim kaznivim dejanjem in pranjem denarja, če te ni, pa ne gre za pranje denarja in ni mogoče izvesti predkazenskega postopka. Kriminalistom tega leta 2010 in 2011 kljub številnim preverjanjem prek mednarodnega policijskega sodelovanja ni uspelo potrditi.

Tožilstvo sprožilo preiskavo na podlagi novih ugotovitev iz medijev

Kaznivo dejanje je tudi kršenje embarga, a člen kazenskega zakonika, ki ureja to področje, velja šele od leta 2012 in tako za nazaj ni mogoče voditi predkazenskega postopka za tovrstno kaznivo dejanje, so še povedali.

Specializirano državno tožilstvo je letos zahtevalo sprožitev preiskave na podlagi na novo ugotovljenih okoliščin iz medijev, ki pa so povzemali ugotovitve preiskovalne komisije državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema ter navedb komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Z odredbo specializiranega državnega tožilstva je bila 13. julija ustanovljena specializirana preiskovalna skupina zaradi preiskave razlogov za sum storitve različnih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in drugih.

"O ugotovitvah tega postopka, ki poteka pod usmerjanjem državnega tožilstva, za zdaj še ne moremo javno govoriti, ker še traja in se ti sumi kaznivih dejanj še preiskujejo," so še dodali.