Četrtek, 26. 8. 2021, 17.11
3 leta, 2 meseca
Pokvarjena pravljica o Švedski, raju brez ukrepov in mask
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,38
85
Prizor v frizerskem salonu v glavnem mestu Švedske je nastal lani decembra v času, ko so bili frizerji v Sloveniji skupaj z velikim številom drugih gospodarskih dejavnosti v tako imenovanem globokem "lockdownu". Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je bila švedska strategija v bojo proti bolezni covid-19 glede na število smrti neuspešna. Švedi so namreč zabeležili desetkrat več smrti (na milijon prebivalcev) od sosednjih skandinavskih držav, ki so uvedle strožje omejitvene ukrepe.
Zakaj slovenski nasprotniki epidemioloških ukrepov in cepljenja za zgled spopadanja z boleznijo covid-19 skorajda ne dajejo več Švedske? Ker so Švedi storili nekaj, kar zanikovalcem nevarnosti koronavirusne bolezni ruši ideal Švedske kot zadnje evropske oaze svobode, saj se ne sklada več z njihovimi prepričanji. Pokazali so odgovornost in solidarnost ter množično začeli obiskovati cepilne centre.
Med prvim in drugim valom epidemije bolezni covid-19 je bila Švedska za nenaklonjene nošnji zaščitnih mask in ugašanju javnega življenja svetilnik Evrope.
Švedi so se obvladovanja novega koronavirusa lotili v diametralnem nasprotju z drugimi državami: niso ga poskusili obvladati. Medtem ko smo se drugod po Evropi in tudi v svetu več ali manj umaknili v domove in "socialno distancirali", je na Švedskem življenje več ali manj teklo dalje. Tamkajšnje oblasti so prebivalcem zgolj priporočale, naj se poskusijo držati samozaščitnih ukrepov.
Fotografija, ki je na začetku aprila v drugih evropskih državah vzbujala zavist. Medtem ko so bili marsikje, tudi v Sloveniji, v veljavi strogi ukrepi za preprečitev širjenja okužb s koronavirusom, so Švedi, tako se je zdelo, živeli, kot da se v svetu ne bi dogajalo nič pretresljivega.
Velike luknje v švedski strategiji
Med prvim epidemičnim valom so Švedi koronavirusu dovolili, da je pustošil po domovih za starejše. Nekatere švedske bolnišnice so tudi katastrofalno organizirale triažo. Posledica: več kot pet tisoč smrti v prvem valu. V Sloveniji 50-krat manj oziroma glede na število prebivalcev desetkrat manj.
Po drugem valu epidemije je bila slika nekoliko drugačna. Sredi aprila, ko smo v Sloveniji končali še z zadnjim poskusom strogega zapiranja države, je kazalec smrti počival na približno 4.200. Na Švedskem je bila ta številka okrog 14 tisoč. Glede na število prebivalcev je v Sloveniji zaradi bolezni covid-19 umrlo več ljudi.
Velik slovenski popularizator švedskega pristopa k epidemiji bolezni covid-19 je bil televizijec Marko Potrč, ki se je pred drugim epidemičnim valom v Sloveniji z družino začasno preselil na Švedsko. Njegovi videoposnetki na Facebooku, v katerih je primerjal slovensko in švedsko epidemiološko strategijo, so nabrali več sto tisoč ogledov ter na desettisoče delitev in spodbudnih komentarjev.
Švedska strategija z vidika smrti, ki jih je povzročila bolezen covid-19, in vpliva epidemije na gospodarstvo v evropskem merilu sicer ne velja za najbolj uspešno. Novi koronavirus je na Švedskem povzročil desetkrat toliko smrti kot v njenih sosedah, ki so v boju z epidemijo izvajale tudi omejevalne ukrepe.
Za slovenske zagovornike švedskega modela je bila primerjava smrti glede na število prebivalcev dokaz, da je strategija Švedov delovala in da smo bili v Sloveniji "zaprti" po nepotrebnem.
Drugi pol je opozarjal, da neposredna primerjava švedske in slovenske družbe ni na mestu. Švedi so se namreč pretežno držali zvečine neobveznih priporočil stroke za zajezitev novega koronavirusa. V Sloveniji so se medtem še sredi vrhunca drugega vala epidemije dogajale skrivne zabave z več deset udeleženci, ki niso spoštovali nobenih ukrepov.
Empirično potrditev, da med Švedi in Slovenci zagotovo obstajajo razlike v odnosu do samozaščitnega ravnanja, ki je temelj boja proti širjenju novega koronavirusa, smo nato dobili v zadnjih mesecih.
Švedska med državami, ki cepljenje podpirajo najbolj, Slovenci najbolj goreče proti
Raziskava, ki jo je konec maja izvedel Eurobarometer, je pokazala, da smo Slovenci največji nasprotniki cepljenja v Evropi, skoraj najbolj med prebivalci vseh držav Evropske unije pa nasprotujemo tudi cepljenju proti bolezni covid-19.
V Sloveniji je bila do zdaj polno cepljena polovica polnoletnega prebivalstva. Na Švedskem je ta delež skoraj 70-odstoten.
Švedi se nahajajo na drugi strani spektra. Cepljenje proti covid-19 načeloma zelo podpirajo. Na vprašanje Eurobarometra, ali so se pripravljeni cepiti takoj oziroma so to že storili, je pritrdilno odgovorilo 59 odstotkov vprašanih Švedov, kar je bilo največ v raziskavi. Takšen delež pritrdilnih odgovorov je prišel le še z Malte. Podobno pripravljenost na cepljenje je medtem izrazilo le 32 odstotkov Slovencev.
Številke iz Eurobarometrove raziskave se odražajo v resničnem svetu. Švedska ima danes enega najvišjih deležev polno cepljenega odraslega prebivalstva v Evropi. Oba odmerka cepiva je prejelo že 69 odstotkov polnoletnih Švedov, vsaj en odmerek pa že 87 odstotkov.
Glede na celotno prebivalstvo skandinavske države je delež polno cepljenih skoraj 54-odstoten. V Sloveniji, ki je s tempom cepljenja med aprilom in junijem sicer prehitevala Švedsko, je medtem polno cepljenih približno 43 odstotkov prebivalcev, delež cepljenih polnoletnih Slovenk in Slovencev pa je v začetku tedna presegel 50 odstotkov.
Preberite tudi:
85