Petek, 5. 7. 2019, 20.20
5 let, 5 mesecev
Poglejte, kje v Sloveniji najpogosteje udari strela #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,00
1
Poletne nevihte in toče pogosto spremljajo grmenje in udarci strel. Ker Slovenija leži na območju, kjer so zaradi vpliva Jadranskega morja, Alp in celinskega podnebja najugodnejši pogoji za nastanek nevihtnih oblakov, imamo posledično na zahodu države na letni ravni najvišjo gostoto strel na kvadratni meter v Evropi.
Med pogostejšimi dejavniki, ki vplivajo na nastanek strel, so pregretost ozračja, koncentracija vlage v zraku, količina kondenzacijskih jeder in geografska lega. Zaradi tega največ strel udari ravno v poletnih mesecih (junij, julij in avgust), ko je na območju Slovenije največ neviht, pa tudi ozračje je dovolj segreto.
Gostota strel na območju evropske celine
"V drugih letnih časih je v povprečju v Sloveniji bistveno manj neviht s strelami. Najmanj pa jih beležimo v zimskem obdobju, se pravi med decembrom in februarjem," pojasnjuje Klemen Jevnikar s sistema Scalar, elektroinštituta Milana Vidmarja..
Najbolj izpostavljen je severozahodni del države
Najbolj izpostavljeno območje v Sloveniji je torej severozahodni del države, torej okolica Alp. "Nevihte v tem delu Slovenije nastajajo zaradi toplega vlažnega zraka, ki se ob Alpah hitro dviguje in ohlaja, posledično imamo zaradi tega na ravni celotne Evrope najvišjo gostoto strel," je dejal Jevnikar.
"Med bolj izpostavljenimi območji je tudi okolica Kamniško-Savinjskih Alp, mariborskega Pohorja in Primorska. Na splošno pa velja, da so bolj izpostavljena področja tudi visoki vrhovi, pri nas predvsem Nanos, Kum, Plešivec, Krvavec in Trdinov Vrh," pojasnjuje sogovornik.
Izpostavljenost posameznih regij pred udari strel je razvidna tudi iz zgornje slike, ki prikazuje maksimalne vrednosti udarov strel na območju celotne države.
Strela kot posledica ločitve električnega naboja v oblaku
Strela je naravni električni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom, pogoj za njen nastanek pa so nevihtni oblaki, ki se razvijejo ob zadostni količini vlage, kondenzacijskih delcev in toplote.
"Strele v nevihtnih oblakih nastajajo z ločitvijo električnega naboja v samem oblaku. Na spodnjem delu oblaka se nabere negativni, na zgornjem pa pozitivni naboj. Med obema deloma oblaka se nato pojavi dovolj veliko električno polje, tako da lahko nastane strela," proces nastajanja strel pojasnjuje Jevnikar.
V tem procesu pa poleg električnega polja v oblaku nastane tudi električno polje med zemljo in oblakom. "Negativni naboj na dnu oblaka iz površja zemlje odbije elektrone tako, da na površju ostane pozitivni naboj, zaradi česar nastane električno polje tudi med oblakom iz zemljo."
Videoposnetek: Udari strel med oblaki
Ob dovolj visokem električnem polju pa postane zrak prevoden, kar sicer imenujemo tudi ionizacija zraka. "Pogosteje je električno polje v oblaku močnejše kot med oblakom in zemljo, zato se večina strel zgodi znotraj oblaka ali med njimi," pravi sogovornik.
Hiter pojav, ki se odvija v več korakih
Čeprav je udar strele izjemno hiter pojav, pa je to vseeno proces, ki se odvija v več korakih. Najprej nastane tako imenovani "lider", ki se širi tam, kjer ionizacija zraka poteka lažje, zato ima lider tudi nenavadno obliko. Nato se iz izpostavljenih delov zemlje proti oblaku začne dvigovati "streamer" (trak, op. p.), ki nosi pozitivni naboj.
Ko se "lider" in "streamer" srečata, se med oblakom in zemljo vzpostavi prevoden kanal, skozi katerega elektrika iz oblaka odteče v zemljo. Temu pojavu pravimo udar strele, o procesu nastajanja strel pripoveduje Jevnikar. Poleg strele pa pride tudi do bliska in groma. Blisk nastane kot posledica segretega zraka, njegova razširitev pa povzroči zvočni udarni val, ki ga poimenujemo tudi grom.
Pri strelah redkokdaj govorimo o njihovi moči
Najbolj napačno razumljen koncept pri strelah je zagotovo to, da v pogovorih pogostokrat omenjamo njihovo moč. Strele namreč ne merimo po njihovi moči, temveč po amplitudi, se pravi toku, ki teče med izvorom in ponorom strele.
Mediana amplitude strel med oblakom in zemljo znaša na področju Slovenije približno 11 kA (kiloamper – oznaka, s katero označimo električni tok, op. p.).
Kot pa je tudi pojasnil Jevnikar, gre pri udaru strele za izjemno hiter pojav, ki navadno traja le nekaj milisekund, zaradi česar je energija, ki se sprosti ob udaru, navadno precej majhna. Nekoliko več energije se prenese ob udaru pozitivne strele, ker je čas trajanja tovrstnih strel nekoliko daljši.
Kako poskrbeti za svojo varnost med nevihtami?
Kot poudarja strokovnjak, je najučinkovitejši način, da se izognemo nevarnosti pred nevihtami in strelami, redno spremljanje vremenske napovedi in načrtovanje poti.
"Pred strelami smo najbolj varni v stavbah, ki imajo izvedeno strelovodno zaščito ali dober ozemljitveni sistem. Če v bližini ni primernega objekta, lahko zavetje pred nevihto poiščemo tudi v avtomobilu s kovinsko konstrukcijo, ki pa nas pred udarom strele ščiti le v primeru, če se ne dotikamo kovinskih delov avtomobila," pojasnjuje.
"Tu gre še posebej poudariti, da zavetja v primeru neviht ne iščemo pod drevesi, nadstreški in stavbami brez izvedene zaščite pred udarom strel."
Če nas ujame na prostem, se zvijemo v nevihtni položaj
V primeru, da smo v času neviht na prostem in zatočišča ne najdemo, je najprej potrebno odložiti vse kovinske predmete, ki jih imamo mogoče pri ali na sebi. Nato je najbolje počepniti in noge potisniti čim bolj skupaj. "Ker navadno nevihta traja dlje časa, se lahko na tla usedemo, pri čemer damo noge čimbolj k sebi – ta položaj imenujemo tudi 'nevihtni položaj'."
Jevnikar izpostavi najpomembnejše dejstvo, in sicer, da smo v položaju čim nižji in se s čim manjšo površino dotikamo tal. Če imamo pri sebi nahrbtnik, je najbolje čepeti na njem. V nikakršnem primeru se ne uležemo na ta.
- ne zadržujemo se na mestih, kot so gorski vrhovi in grebeni, gorski previsi, ob visokih drevesih in vodnih površinah;
- odložimo vse kovinske predmete, se jih ne dotikamo in se pod njimi ne zadržujemo;
- poskusimo poiskati suho mesto;
- zatečemo se v kočo, stavbo s strelovodno zaščito ali avtomobil;
- če nas nevihta ujame na prostem, počepnemo, ne stojimo, hodimo ali ležimo;
- po koncu nevihte počakamo vsaj še 30 minut.
Med nevihto se izogibamo umivanju rok
Med nevihto smo najvarnejši v zaprti stavbi z ustrezno strelovodno zaščito. "Napol odprte stavbe, kot so kioski, nadstreški in podobno, niso varne," pojasnjuje sogovornik.
Med nevihto električnih naprav ne izklapljamo, temveč za to poskrbimo, preden nevihta prispe do našega območja. Ravno tako se ne gre dotikati kablov in v tovrstnih situacijah nikakor ni priporočljivo uporabljati ožičenega telefona, tudi uporaba mobilnega telefona lahko predstavlja tveganje.
"Med nevihto ne točimo vode, saj ob udaru strele obstaja verjetnost, da električni tok potuje tudi po inštalacijah objekta. Zato si med nevihto ne umivamo rok, se ne prhamo in pomivamo posode."
Če slučajno pride do poškodbe ob udaru strele, je treba ukrepati hitro. "Žrtve udara strela v sebi nimajo električnega naboja in se jih lahko brez tveganja dotikamo, če je treba, izvajamo umetno dihanje in masažo srca."
Če strela podre električne drogove ali pretrga električne žice, se jih ne dotikamo. "Če žice slučajno padejo na avtomobil in voznik ne more odpeljati mimo, naj vse osebe ostanejo v avtomobilu in se ne dotikajo kovinskih delov avtomobila," za konec dodaja Klemen Jevnikar.
1