Poglejte, kje v Sloveniji je ekološko stanje rek in jezer najslabše

Na Arsu dodajajo, da so glavni razlogi za slabo ekološko stanje navedenih potokov, rek in zadrževalnikov onesnaževanje voda s hranili in organsko snovjo ter hidromorfološka spremenjenost in splošna degradiranost vodnega in obvodnega prostora, piše STA.

Novice Na obali odpravljajo kaos po neurju #video

Degradiranost je povezana z rabo tal na površini in razpršenim onesnaževanjem, predvsem na kmetijskih površinah, s točkovnim onesnaževanjem, kot so komunalne čistilne naprave, ter onesnaževanjem s spiranjem hranil in organskih snovi v vode, so pojasnili na Arsu. Kot so dodali, so za ukrepe pristojni na ministrstvu za okolje in prostor, poroča STA.

Slednje poudarjajo tudi na občinah, v katerih so omenjeni potoki oziroma jezera. V soboški pa še opozarjajo, da je velika težava predvsem izredno nizka podtalnica za vodovod sistema B, kar prav tako izpostavlja ministrstvo, zelo zaskrbljeni pa so v občini Cankova, kjer leži večina Ledavskega jezera, ki je pravzaprav zadrževalnik vode na Ledavi.

Po besedah tamkajšnjega župan Danila Kacijana je jezero onesnaženo zaradi neodgovornega vzdrževanja države, saj cveti ter ogroža prebivalce in obiskovalce, občina pa je brez moči. V njihov potok Kučnica pa se stekajo fekalije ter vode s škropivi zaradi nevestnega dela posameznih kmetov, dodaja Kacijan, še piše STA.

Na soboškem kmetijsko-gozdarskem zavodu ob tem dodajajo, da lahko sami le pozivajo kmete, naj pravilno uporabljajo fitofarmacevtska sredstva in upoštevajo varnostne pasove, vendar, kot ugotavljajo, večina tega ne spoštuje.

V vodah presežene vrednosti pesticida metolaklor

Arso sicer opozarja, da so v vodah na območju severovzhodne Slovenije zaznali presežene vrednosti pesticida metolaklor. To je herbicid, ki se uporablja za zatiranje nekaterih plevelov v kmetijstvu, ob cestah in pri vzgoji okrasnih rastlin. V okolju ga lahko najdemo v zemlji, vodi in zraku. Ljudje, ki mu niso poklicno izpostavljeni, lahko pridejo v stik z njim prek zraka in ostankov herbicida v hrani in pitni vodi, piše STA.

Vendar pa na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo odgovarjajo, da so leta 2017 so v Sloveniji analizirali 44 vzorcev v dveh ponovitvah, leta 2018 45 vzorcev, lani pa 48 vzorcev. V odvzetih vzorcih ni bila dokazana prisotnost metolaklora, drugih podatkov v zvezi z metolaklorom pa na inšpektoratu nimajo.

V visokih odmerkih metolaklor sicer prizadene različne organske sisteme, ni pa uvrščen na seznam dejavnikov, ki povzročajo raka pri človeku, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

V pravilniku o pitni vodi je za metolaklor določena mejna vrednost v pitni vodi 0,10 mikrogramov na liter ob upoštevanju previdnostnega načela. Svetovna zdravstvena organizacija je sicer določila mejno vrednost 10 mikrogramov na liter v pitni vodi.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin še pojasnjuje, da je treba razlikovati snovi, ki jih najdemo v površinskih vodnih telesih, kot so jezera, morje in reke, in podzemnih vodnih telesih. Poti onesnaženosti teh teles so namreč različne, hkrati pa so standardi za posamezna telesa različni.

Za snovi, ugotovljene v površinskih vodah v času njihove dovoljene uporabe, obstaja velika verjetnost, da je to posledica uporabe v kmetijstvu. Pri snoveh, ki jih najdemo v okolju še več let po prenehanju uporabe, pa je to običajno posledica njihovih lastnosti, še poroča STA.