Sreda, 22. 6. 2022, 7.00
9 mesecev, 2 tedna
Področje z največ možnostmi za prihranek
Za prehod v nizkoogljično družbo mora Slovenija izpolniti številne cilje, ki zahtevajo spremembe v porabi energije na vseh področjih, tudi na gradbenem.
Trajnostna gradnja je gradnja stavb na način, da je njihov vseživljenjski vpliv na okolje vključno z razgradnjo čim manjši.
Stavbe so po Dolgoročni strategiji za spodbujanje naložb energetske prenove stavb (DSEPS) področje z največ možnostmi za prihranek energije. Zato v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE na Gradbenem inštitutu ZRMK in Zavodu za gradbeništvo (ZAG) pod okriljem ministrstva za okolje in prostor nastaja nacionalni sistem kazalnikov trajnostne gradnje, ki bo omogočil nadaljnje zmanjševanje okoljskih vplivov in izpustov toplogrednih plinov na gradbenem področju.
Miha Tomšič, ZRMK
"Trajnostna stavba se ne konča pri nizki rabi energije in majhnih vplivih na okolje. Biti mora tudi funkcionalna in prijazna do uporabnika in njegovega zdravja ter prispevati k ohranjanju družbenih in kulturnih vrednot. Vse to lahko ostane le črka na papirju, če ne določimo meril, postopkov in orodij, s katerimi izpolnjevanje posameznih zahtev dokazujemo in preverjamo. Prav s tem se v Sloveniji že nekaj časa intenzivno ukvarjamo v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE," je povedal Miha Tomšič, vodja dejavnosti in višji razvojni sodelavec na Gradbenem inštitutu ZRMK.
Delujoči sistem kazalnikov načrtovan za leto 2026
Testiranje alfa različice slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje je prek e-platforme, kjer so zbrana vsa gradiva o kazalnikih in uvodno usposabljanje, potekalo med novembrom 2021 in majem 2022.
Izkušnje iz testne faze bodo vgrajene v naslednjo, beta različico kazalnikov, katere uporaba v pilotnih projektih je predvidena v obdobju 2023–2024. Sledilo bo uravnoteževanje kazalnikov in testiranje že na pravih projektih, predvidoma na podlagi razpisa ministrstva.
Do leta 2026 je tako načrtovan delujoči sistem za vrednotenje trajnostne gradnje, nacionalno prilagojen in skladen z okvirom Level(s), ki je bil razvit kot skupni okvir EU. Z uvedbo meril trajnostne gradnje in pripadajočih kazalnikov bo Slovenija tako pridobila pregleden način celovitega vrednotenja vplivov gradnje in prenove stavb v vseh fazah njihovega življenjskega cikla.
Tri tematska področja okvira Level(s): okolje, človek in gospodarnost
V prvi vrsti bo sistem kazalnikov trajnostne gradnje pripravljen kot podpora zelenemu javnemu naročanju, pri pripravi projektnih nalog in razpisov, pa tudi nasploh kot orodje za vpeljavo načel krožnega gospodarstva in upoštevanje življenjskega cikla pri gradnji in prenovi stavb. Tako to ni le nov okvir vrednotenja, ampak tudi nov okvir razmišljanja.
Okvir Level(s) obravnava tri tematska področja: okolje skozi porabo virov in okoljske lastnosti v življenjskem ciklu stavbe, človeka skozi zdravje in ugodje ter gospodarnost skozi stroške, vrednosti in tveganja. Področja so razdeljena na šest makro ciljev.
Pri okolju tako preverjamo emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu stavb, z viri učinkovit in krožen snovni življenjski cikel in učinkovito rabo vodnih virov. Pri človeku nas zanimata zdravje in ugodje v bivalnih prostorih ter prilagajanje in odpornost na klimatske spremembe. Pri gospodarnosti pa nas zanimata optimizacija stroškov življenjskega cikla in vrednost.
CARE4CLIMATE nagrajuje: Preverite svoje znanje
Sodelujte v poučnem kvizu in se potegujte za praktične nagrade, ki jih podarja ekipa projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Človekova dejavnost obremenjuje okolje, gradnja pa prispeva kar 40 odstotkov vseh toplogrednih plinov, ki segrevajo ozračje. Trajnostna gradnja je eno od področij, ki jih moramo upoštevati tudi posamezniki, če želimo prispevati k zmanjšanju učinka toplogrednih plinov na naše podnebje. Preizkusite svoje znanje o različnih vidikih učinkovite rabe energije.
"Z okoljskih vidikov je pri nas že 'običajna' gradnja na visoki ravni"
Miha Tomšič: "Dandanes razlike med običajno in trajnostno gradnjo pravzaprav ne bi smelo biti."
Kakšna je razlika med običajno in trajnostno gradnjo?
Dandanes razlike med običajno in trajnostno gradnjo pravzaprav ne bi smelo biti. Res pa imamo ta hip še nekaj težav pri natančni opredelitvi pojma trajnostna stavba. Opisnih definicij je veliko, naslanjajo se na tri stebre trajnostnega razvoja: okolje, gospodarstvo in družbo, ki jim pri stavbah kulturne dediščine dodamo še četrtega, kulturo. Tako lahko zapišemo, da trajnostna stavba v času načrtovanja, gradnje, obratovanja in odstranitve sledi načelu skrbnega ravnanja z okoljem in ohranjanja naravnih virov ter da sta njeni gradnja in uporaba ekonomični.
"Običajna gradnja" je seveda gradnja v skladu z veljavnimi predpisi, kjer izpolnjujemo ali – priporočljivo – presegamo minimalne zahteve. Brez zadržkov lahko rečemo, da so te zahteve, vsaj kar zadeva okoljske oz. energijske vidike, pri nas že zdaj na kar visoki ravni.
Resda pa pri običajni gradnji problematike navadno ne obravnavamo tako celovito kot pri trajnostni. Prepogosto se odrečemo analizi stroškov celotnega življenjskega cikla stavbe in se zadovoljimo z iskanjem najnižje začetne investicije. Manj nas zanimajo uporabljeni materiali in kaj bo z njimi, ko bo stavba odslužila. Ne ukvarjamo se z mislijo na podnebne spremembe in kako bodo te vplivale na sposobnost stavbnega ovoja in tehničnih sistemov, da se v notranjosti stavbe ohranjajo ustrezne bivalne in delovne razmere.
Sestavni del načrtovanja trajnostnih stavb: analiza stroškov življenjskega cikla stavbe
Miha Tomšič: "Višina začetne investicije brez preverjanja vseh nadaljnjih izdatkov ni ustrezna podlaga za informirano odločitev."
Kakšen je stroškovni okvir trajnostne gradnje? Koliko je ta vrsta gradnje dražja?
Zelo nehvaležno je dajati posplošene primerjave, saj je cena gradnje odvisna med drugim od tega, kakšne merljive, pa tudi nemerljive cilje si zastavimo in kakšna merila uporabljamo. Napačno bi bilo misliti, da je trajnostna gradnja nekaj, kar dosežemo le z uporabo številnih dragih tehnologij. Ključ je v tem, kako ustrezno kombinirati različne možne odločitve na posameznih poljih presoje za najugodnejši končni rezultat. Trajnostnost stavbe namreč obravnavamo in usklajujemo na številnih tematskih področjih, in to še zdaleč ni tekmovanje v najboljših kazalnikih rabe energije oz. malce karikirano povedano v debelini toplotne izolacije ali številu tehničnih naprav.
Predvsem pa moramo razlikovati med ceno začetne investicije in celotno ceno, ki jo skozi stroške obratovanja, vzdrževanja, večjih popravil in posodobitev pa vse do porušitve in razgradnje plačamo v življenjski dobi stavbe. Prav zato je analiza stroškov življenjskega cikla stavbe sestavni del načrtovanja trajnostnih stavb. Višina začetne investicije brez preverjanja vseh nadaljnjih izdatkov ni ustrezna podlaga za informirano odločitev.
Kako se lotiti prenove stavbe, da bo ustrezala standardom trajnostne gradnje?
Prenove stavbe – tu ne mislimo na rekonstrukcijo – se lotimo na podoben način kot gradnje nove stavbe, le da pri tem navadno nimamo tako prostih rok, saj nas omejujejo številni dejavniki kot npr. obstoječa arhitekturna zasnova stavbe, umeščenost v grajeno okolje na lokaciji in podobno. Pri stavbah kulturne dediščine lahko nastopijo številni dodatni robni pogoji. Načela pa naj ostanejo enaka kot pri novogradnji.
Treba si je vzeti dovolj časa na začetku, torej pri iskanju najprej idejnih in nato že bolj dodelanih rešitev, pri katerih po trajnostnostnih merilih preverjamo kombinacije različnih ukrepov prenove. Primerni skupni dolgoročni stroški, izboljšani energijski kazalniki, manjši negativni vplivi na okolje in višja raven bivalnega ugodja so verjetno najpomembnejši vidiki, ki jim velja posvetiti skrbno in enakovredno pozornost.
Energetska učinkovitost je samo en del trajnostnostne podobe stavbe
Miha Tomšič: "Prepogosto se odrečemo analizi stroškov celotnega življenjskega cikla stavbe in se zadovoljimo z iskanjem najnižje začetne investicije."
Ali je dovolj, da poskrbimo za energetsko učinkovitost stavbe?
Energetska učinkovitost stavbe je samo en del njene trajnostnostne podobe. Seveda je zelo pomembna, saj je raba energije za delovanje neposredno povezana s stroški in z večplastnimi vplivi na okolje.
Ni samoumevno, da je visoko energetsko učinkovita stavba tudi ugodna za bivanje in delo, ali pa da je okolju prijazna npr. v smislu rabe vode in materialov ali odpadkov pri gradnji in razgradnji. Ozaveščen investitor in dober projektant bosta energetski učinkovitosti našla pravo mesto znotraj celotne slike.
Kakšno je stanje slovenskega stavbnega fonda, gledano skozi prizmo trajnostne gradnje?
Stavbe so v veliki meri izraz časa, v katerem so nastajale. Tu mislimo npr. na zahteve tehničnih predpisov in druge zakonodaje, gospodarske razmere v posameznih obdobjih, razmerje med povpraševanjem in ponudbo, razpoložljivost in cene energentov in še na marsikaj. V zadnjih obdobjih se s prenosom različnih direktiv Evropske komisije v slovenski pravni red, oblikovanjem nacionalnih strateških dokumentov in akcijskih načrtov, zaostrovanjem tehničnih predpisov in razvojem slovenskega sistema kazalnikov trajnostne gradnje postavljajo dobra izhodišča za široko uveljavitev trajnostne gradnje in prenove stavb, torej hkrati načel krožnega gospodarstva z dolgoročnim ciljem razogljičenja stavbnega fonda. Vzporedno lahko omenimo tudi vedno boljšo informiranost kupcev in uporabnikov stavb, ki tudi sami postavljajo višje zahteve kot nekdaj.
Do velikih sprememb pa lahko pridemo le postopoma, saj ne nazadnje te niso mogoče brez specifičnih računalniških orodij, podatkovnih zbirk, usposobljene inženirske in arhitekturne stroke – skoraj zagotovo govorimo tudi o razvoju novega poklica – ter izvajalcev, pri čemer pa morajo pomembno vlogo odigrati tudi ozaveščeni investitorji.
Kako ovrednotiti trajnostno gradnjo? Pomembno orodje bodo kazalniki trajnostne gradnje.
Najpomembnejši preskok med deklarativnim zavzemanjem za trajnostno gradnjo in njenim dejanskim izvajanjem v praksi je prav v oblikovanju enotnega jezika, s katerim opišemo izbrane elemente trajnostne gradnje in določimo način njihovega ovrednotenja. Z drugimi besedami, vedeti moramo, o čem govorimo in kako to izmerimo oz. izračunamo. Strokovno to imenujemo metrika. Prav zato se je Evropska komisija odločila vzpostaviti enoten evropski okvir kazalnikov trajnostne gradnje, imenovan Level(s), kar smo poslovenili v ravni. Plod intenzivnega večletnega dela in posvetovanj na evropski ravni je sistem kazalnikov, ki obravnavajo tri osnovne stebre trajnostnega razvoja oz. trajnostnosti.
Od idejne zasnove do delovanja dokončane stavbe
Ime sistema izhaja iz zaporedja obravnave treh pomembnih korakov: na prvi ravni obravnavamo idejno zasnovo stavbe in izdelamo zgodnje kvalitativne ocene. Na drugi ravni sledijo kvantitativne, tj. računske ocene projektiranega stanja in spremljanje poteka gradnje. Na tretji ravni pa spremljamo delovanje dokončane stavbe in ugotavljamo morebitna odstopanja in vzroke zanje.
V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE pripravljamo poenotena izhodišča, podatkovne vire in postopke za določitev vrednosti posameznih kazalnikov iz sistema Level(s), kar želimo tako kot v drugih državah EU, kjer se odvijajo podobne aktivnosti za prehod v nizkoogljično družbo, v največji možni meri navezati na nacionalno zakonodajo s področja graditve, na računske metode in programska orodja v našem prostoru ter na uveljavljene postopke načrtovanja, kasneje tudi gradnje.
Znak kakovosti v graditeljstvu za izstopajoče primere
Pri prepoznavanju, promociji in nagrajevanju izstopajočih primerov trajnostne gradnje, bodisi za celoto bodisi za posamezne komponente, so v pomoč lahko tudi znaki za okolje oz. certifikacijski znaki, kot je Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG).
ZKG, zasnovan na Gradbenem inštitutu ZRMK, označuje proizvode in storitve, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti. Že več kot 25 let na ta način podpira dobre odločitve pri gradnji stavb v Sloveniji.
Nov gradbeni zakon: poseben poudarek namenjen tudi okolju
Gradbišče Cukrarne
Začel je veljati nov gradbeni zakon in zakon o urejanju prostora. Kaj prinašata v luči zagotavljanja trajnostne gradnje?
Gradbeni sektor največ prispeva k obremenitvam okolja. Tu mislimo predvsem na rabo energije, surovin in vode, izpuste ogljikovega dioksida in odpadke. Zato tako poudarjamo pomen uvajanja načel krožnega gospodarstva v gradbeništvu, vključno z gradnjo, vzdrževanjem in prenovo stavb. V tem duhu postavljamo bistvene zahteve, tj. gradbenotehnične lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati objekti za zagotavljanje njihove varne in učinkovite rabe.
Bistvene zahteve za objekte so mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja, varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, univerzalna graditev in raba objektov ter trajnostna raba naravnih virov. Gradbeni zakon torej izrecno poudarja tudi varstvo okolja, spodbujanje trajnostne gradnje, uporabnost, učinkovitost in kakovost stavb v njihovem celotnem življenjskem ciklu kot elemente javnega interesa.
V gradbenem zakonu je zapisan tudi poseben poudarek na trajnostni rabi naravnih virov, tako da so omogočeni ponovna uporaba ali možnost recikliranja objektov, njihovih delov in gradbenega materiala po odstranitvi, dolga življenjska doba objektov in uporaba okoljsko sprejemljivih surovin in sekundarnih materialov v objektih.
Zakon o urejanju prostora: tudi prostor zahteva trajnostno urejanje
"Ker stavbe oblikujejo prostor, v katerega so umeščene, moramo tudi tega urejati po načelih trajnostnosti. Zakon o urejanju prostora zato poudarja, da je namen urejanja prostora doseganje trajnostnega prostorskega razvoja s celovito obravnavo, usklajevanjem in upravljanjem njegovih družbenih, okoljskih in ekonomskih vidikov. Med številnimi cilji urejanja prostora, ki so opredeljeni kot javni interes, so v zakonu našteti tudi omogočanje kakovostnih življenjskih razmer in zdravega življenjskega okolja, zagotavljanje racionalne rabe prostora in ohranjanje prostorske zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije, prispevek h krepitvi in varovanju zdravja ljudi, prispevek k varstvu okolja, ohranjanju narave, varovanju kulturne dediščine, varovanju kmetijskih zemljišč ter drugih kakovosti prostora in prispevek k prilagajanju na podnebne spremembe.
Pomembna je tudi definicija posega v prostor. Zato je v zakonu posebej poudarjeno načelo trajnostnega prostorskega razvoja, ki omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, hkrati pa ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij."
Novi pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah
Kaj uvaja novi pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki je bil sprejet maja?
Na novi pravilnik o učinkoviti rabi energije (PURES 2022) in pripadajočo tehnično smernico smo čakali kar nekaj časa. Po prvem branju vsebine lahko rečemo, da nas postavljata pred nove izzive in zahtevne naloge, tudi študijske. Predvsem lahko omenimo novosti pri računski metodologiji za določanje energetske učinkovitosti stavbe, kompleksnejše energijske kazalnike in strožje minimalne zahteve. Cilj je seveda doseganje ravni skoraj ničenergijske stavbe.
Energijsko učinkovitost stavb bomo dokazovali za dve področji, za gradbeno fiziko in učinkovitost proizvodnje in pretvarjanja energij. Stavbe razvrščamo med energetsko nezahtevne, energetsko manj zahtevne in energetsko zahtevne. Pri slednjih se njihove energijske lastnosti določijo z nestacionarnim modeliranjem.
Novi predpis uvaja številne novosti. Omenimo lahko npr. korekcijski faktor, ki je številčna konstanta, s katero se minimalna zahteva kazalnika energijske učinkovitosti prilagodi stroškovni upravičenosti ali tehnični izvedljivosti ter doseganju energetskih in okoljskih ciljev. Druga novost je kompenzacijski faktor, ki je številčna konstanta, s katero neizpolnjevanje enega kazalnika energijske učinkovitosti stavbe zaradi arhitekturne zasnove ali tehnične neizvedljivosti posameznega ukrepa nadomestimo z ostrejšo zahtevo drugega kazalnika energijske učinkovitosti stavbe.
Pomembna novost je tudi uvedba pojma referenčna stavba, ki se uporablja za določitev minimalnih kriterijev energijske učinkovitosti energetsko zahtevnih stavb. Opozorimo lahko še na kazalnik pripravljenosti na pametne sisteme (SRI), ki podaja informacije o razvrstitvi stavbe ali njenega posameznega dela glede na pripravljenost na pametne sisteme. Kakovost notranjega okolja in energijsko učinkovitost stavbe predpisujemo in preverjamo na številnejših področjih kot doslej, kar je skladno s sodobnimi evropskimi in nacionalnimi usmeritvami.
Seveda preskok na praktično uporabo novega pravilnika in smernice ni izvedljiv čez noč. Določeno je prehodno obdobje, v katerem so v posameznih primerih mogoče npr. določene poenostavitve ali uporaba računske metode iz prejšnjega pravilnika. Vendar pa je treba opozoriti, da nas to ne sme uspavati in da se bodo morali projektanti, pa tudi večji investitorji, zelo hitro poglobiti v nove zahteve in metode. In še ena stvar bo ključna, namreč dostopnost ustrezne programske opreme.
