Sobota, 8. 6. 2024, 13.00
4 mesece, 3 tedne
Pod Ljubeljem slovesnost ob 79. obletnici osvoboditve taborišča
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,20
Delovno taborišče Ljubelj, ki je bilo ena od 49 podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen, so vzpostavili na slovenski in avstrijski strani prelaza Ljubelj za gradnjo predora, ki naj bi izboljšal prometne poti nemške vojske do Jugoslavije. Na današnji spominski slovesnosti je zbrane nagovorila ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Ob 79. obletnici osvoboditve edinega koncentracijskega taborišča na slovenskih tleh je bila danes v spominskem parku pod Ljubeljem tradicionalna spominska slovesnost. Prireditev je posvečena spominu na žrtve taborišča na Ljubelju in druge žrtve fašističnega ter nacističnega nasilja v času druge svetovne vojne.
Slovesnost pod gorskim prelazom v Karavankah so pripravili Občina Tržič, Tržiški muzej, koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Združenje borcev za vrednote NOB Tržič.
Osrednja govornica je bila ministrica za kulturo Asta Vrečko. "V času, ko se zdi, da je svet pozabil na nedavno preteklost, se dogaja na evropskih tleh, v Ukrajini, nova vojna, na svetu, v Palestini, genocid. Včeraj smo sledi Ljubljane slišali nezamisljivo - nacistične pozdrave iz ust mladih ljudi," je izpostavila ministrica.
Kot je spomnila, so se takšnih ponavljanj zgodovine bali tudi taboriščniki, ki so ob osvoboditvi vzklikali: Nikoli več! "Ti dogodki, ki se jih spominjamo danes tukaj, pripadajo preteklosti, a ob tovrstnih komemoracijah ne moremo, da jih ne bi povezali s sedanjostjo. Zlasti ob družbeno-političnem dogajanju, ki prispeva k slutnji, da se zlo ponavlja," je opozorila ministrica.
"Čas je, da se ustavimo in slišimo glas zgodovine, ki nas opozarja in roti, naj ne ponovimo napak preteklosti. Naj bo končno že dovolj ubijanja in trpljenja, dovolj diskriminacije in rasizma, postavljanja človeka nad človeka. Zaživimo končno kot ljudje, kot skupnost, kjer si vsi zaslužimo pravico do obstoja in dostojnega življenja," je pozvala Vrečko.
Župan Miklič: Nikar ne pozabimo lekcije iz preteklosti
O lekcijah, ki bi se jih morali naučiti iz časa druge svetovne vojne in koncentracijskih taborišč, je spregovoril tudi tržiški župan Peter Miklič. Žalosti ga, da smo vojni v Ukrajini, o kateri je bilo govora na lanski komemoraciji, dodali še eno vojno, ki meče svet s tečajev in strmoglavlja naše civilizacijske pridobitve.
Vprašal se je, kako lahko namesto glasne in odločne obsodbe zmoremo le anemično opravičevanje nevrednih dejanj in jih, da si operemo vest, zavijamo v pravni celofan. "Treba bi bilo odločno in brez zadržkov reči ne, to ne gre, to ni vredno ljudi. Dejanja kakršnim smo priča v obeh vojnah, v državnem in mednarodnem pravu ne bi smela imeti nobenega opravičila," je poudaril.
Petkov shod v Ljubljani izzval ogorčenje
Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman pa se je v govoru osredotočil na petkov shod pripadnikov t. i. Slovenske obrambne straže v Ljubljani: "Korakanje neonacistov, ne vem kako naj bi jih drugače poimenoval, z vzklikanjem Sieg Heil in baklami pomeni, da smo pljunili na vse tisto, za kar so se naši predniki borili, da smo pljunili na vse tisto, za kar so ljudje krvaveli, tudi tu na Ljubelju."
Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman se je v govoru osredotočil na petkov shod pripadnikov t. i. Slovenske obrambne straže v Ljubljani in opozoril, da je takšno početje treba zatreti v kali, sicer se bomo nekega dne spraševali, kaj se nam je zgodilo.
Opozoril je, da je takšno početje treba zatreti v kali, sicer se bomo nekega dne spraševali, kaj se nam je zgodilo. "Ne dovolimo, da se nam zgodovina ponavlja," je pozval.
Tradicionalna slovesnost drugo soboto v juniju
Spominski park podružnice nekdanjega koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem vsako leto drugo soboto v juniju privabi množico ljudi, ki se tako spomnijo težkih in groznih dni druge svetovne vojne ter nasilja, ki so ga doživljali podjarmljeni narodi Evrope pod vladavino nacifašističnih režimov.
Delovno taborišče Ljubelj, ki je bilo ena od 49 podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen, so vzpostavili na slovenski in avstrijski strani prelaza Ljubelj za gradnjo predora, ki naj bi izboljšal prometne poti nemške vojske do Jugoslavije.
V taborišču je pod budnim očesom stražarjev v izredno težkih razmerah 23 mesecev garalo okoli dva tisoč političnih internirancev 13 evropskih narodov. Skozi 1542 metrov dolg predor je prvi avtomobil zapeljal 4. decembra 1944. Predor je v uporabi še danes, vendar služi kot povezava med narodi in državami ter bistveno olajša pot z Gorenjske na zamejsko Koroško.
