Četrtek, 31. 1. 2019, 19.05
5 let, 9 mesecev
Po sedmih letih odvisnosti je 25-letna Iva končno srečna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,53
Naša 25-letna bralka Iva je prvo cigareto prižgala v tretjem letniku gimnazije. "Takrat je večina mojih sošolk kadila in ker sem z njimi hodila med odmori na 'čikpavzo', sem tudi sama čez čas poskusila." To je samo eden izmed številnih ponavljajočih se razlogov, zakaj kadilci sploh začnejo kaditi.
Kljub temu, da za Ivo prva izkušnja s cigareto ni bila najbolj prijetna, je to ni odvrnilo od tega, da se njena zgodba ne bi razvila v odvisnost, ki je trajala celih sedem let, dokler je ni lani, zaradi zdravja, končno premagala.
Slika je simbolična.
"Po končani gimnaziji je sledil faks, več kavic, več žuranja in tudi vedno več kajenja. Tako kot v večini primerov sem si zatiskala oči pred tem, kako zasvojena sem postala. To sem spoznala šele ob abstinenčni krizi, ki je nastopila po koncu sedmih let kadilskega obdobja.
Lani sem se po več neuspešnih poskusih končno odločila, da preneham. Do tega sta me pripeljali tudi občasna slabost in potreba po bruhanju, ki sem jo čutila ob kajenju. Dodatna motivacija je tudi varčevanje evrov, ki sem jih porabila za vsako škatlico. V enem letu sem tako privarčevala za dobro potovanje. Čez par desetletij bo pa dovolj denarja za novega ferrarija (smeh, op. p.)," je pojasnila končno srečna Iva.
31. januar za najbolj vzdržljive
Vsako leto 31. januarja zaznamujemo dan brez cigaret, kar lahko marsikateri strastni kadilec izkoristi kot priložnost za preizkušanje svoje vzdržljivosti. Uporaba tobačnih izdelkov povzroča številne težko ozdravljive bolezni, raka in srčno-žilna obolenja, nemalokrat pa tudi prezgodnjo smrt. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ, op. p.) naj bi letno za posledicami kajenja umrlo več kot šest milijonov ljudi na svetu, število pa se lahko v 21. stoletju poveča na milijardo.
Večina rednih kadilcev začne kaditi že v obdobju mladostništva. Želja po preizkušanju nečesa novega, pogosto pa tudi pritisk okolice in vrstnikov lahko pripeljejo do tega, da se radovedno eksperimentiranje razvije v pravo odvisnost, ki za nekatere na žalost traja vse življenje.
Alenka Slapšak, vodja zdravstvenovzgojnega centra v Zdravstvenem domu Ljubljana, pojasnjuje, da so razlogi, zakaj ljudje začnejo kaditi, zelo raznoliki: "Najpogosteje so prvi stiki s cigaretami in kajenjem v najstniških letih, kjer je velika potreba po svobodi, radovednosti in dokazovanju pred vrstniki. To jih nato vodi v namišljeno odraslost s pridihom uporništva." Dodaja, da se "v družinskem okolju, kjer kadi vsaj eden od staršev, lahko razvijejo vzorci, ki jih otroci največkrat prevzamejo za svoje. Veliko večji delež bodočih kadilcev je iz družin, kjer je cigareta vsakdanjik".
Tobačni dim vsebuje več kot sedem tisoč snovi
Po podatkih, dostopnih v publikaciji Tobačni in povezani izdelki, ki jo je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje, naj bi kadilec s tobačnim dimom vdihoval več kot sedem tisoč kemičnih strupenih, zasvojljivih in dražilnih sestavin, od tega je vsaj 60 snovi rakotvornih.
Večina kemičnih snovi v dimu se sprosti med gorenjem tobaka, med njimi so aceton, bolj poznan tudi kot odstranjevalec laka, izpušni plin ogljikov monoksid, konzervans, uporabljen v kemični in gradbeni industriji z imenom formaldehid, plastika vinilkrlorid, butan, metan in cianovodik med številnimi drugimi.
Nekatere izmed teh snovi so že navzoče v tobaku, na primer nikotin in nekatere težke kovine. Številne snovi pa v procesu proizvodnje dodajajo nadoknadno. Tako obstoječim sestavinam poleg tobaka primešajo v procesu proizvodnje še amoniak, ki povzroča zasvojenost, in dodatne arome, dišave, okuse in dodatke, ki blažijo dim, zato da se ga lažje prenaša.
Kajenje ni zgolj razvada, temveč zasvojenost
Kajenje vodi v odvisnost, zaradi katere kadilci nadaljujejo. Snov, ki povzroča zasvojenost, je nikotin. To je psihoaktivna snov in ima podoben učinek kot trdi drogi heroin ali kokain. Po podatkih NIJZ iz leta 2018,je s tobačnimi izdelki zasvojenih približno od 80 do 90 odstotkov odraslih rednih kadilcev, med mladostniki pa se meje, ki kažejo na znake zasvojenosti, gibljejo med 20 in 40 odstotki uporabnikov cigaret, cigar in brezdimnega tobaka.
Zasvojenost z nikotinom je v Mednarodni klasifikaciji bolezni umeščena v skupino za duševne in vedenjske motnje in je zato torej opredeljena kot bolezen. Telo in naš živčni sistem se, tako kot pri drugih opojnih substancah, navadita na nenehno prisotnost kemičnih snovi. Na odvajanje od kajenja je treba gledati kot na zdravljenje.
Slapšakova poudarja, da so cigarete "droga, ki ustvarja željo po nikotinu, potrebno je zdravljenje kot pri vseh drugih drogah današnjega dne. Z inhaliranjem nikotin skozi sluznico v nekaj sekundah prehaja v kadilčevo telo. Ponavljanje izpostavljanja učinku nikotina podpira potrebo po večji dovzetnosti zanjo in večanju odmerka zato, da se doseže enak učinek, kar vodi do večjega števila pokajenih cigaret".
Največja zasvojenost pri ljudeh, ki čutijo potrebo po nikotinu že zgodaj zjutraj
Vodja zdravstveno-vzgojnega centra pojasnjuje, da se največja zasvojenost pokaže pri ljudeh, ki cigareto prižgejo takoj, ko se zjutraj zbudijo, ker naj bi se raven nikotina med spanjem znižala. "S kajenjem se vzpostavijo tudi dodatni dejavniki, kot so družba, kjer je število kadilcev večje. S tem se razvije navada, ki jo vzamejo za svojo, pogosteje so podvrženi položajem, kjer lahko s svojo vsakodnevno rutino krepijo kajenje."
Kadilska statistika v Sloveniji v zadnjem desetletju
Raziskave, ki merijo kadilsko statistiko, v povprečju opravljajo na štiri leta. Za lažjo predstavo o statistični sliki slovenskih kadilcev smo prek spletne strani NIZJ preverili odvisnost v številkah. V raziskavo so bile vključene starostne skupine od mladostnikov od 15. leta do starostnikov, katerih starostna meja presega 75 let ali več.
V Sloveniji je bilo leta 2007 tako 433.300 prebivalcev kadilcev, od tega jih je bilo 329.200 rednih in 104 tisoč občasnih. Ista raziskava, opravljena sedem let pozneje (2014), kaže na rahel upad kadilske populacije. Tega leta se je 420.800 državljanov Slovenije opredelilo kot kadilce, od tega jih je bilo 327.700 rednih kadilcev in 93 tisoč občasnih.
Zadnji dostopni podatki so bili objavljeni leta 2016 v publikaciji NIJZ Kako skrbimo za zdravje. Poročilo kaže, da večina prebivalcev ne kadi, ravno tako pa je mogoče zaslediti, da kadilska populacija z leti upada. V primerjavi z letoma 2007 in 2014 se je leta 2016 za kadilce opredelilo okoli 317 tisoč ljudi, kar v odstotkih znaša okoli 23,1 odstotka odraslih.
Med kadilci večji delež zastopajo moški (25,5 odstotka) kot pa ženske (20,9 odstotka). V povprečju kadilci pokadijo manj kot škatlico cigaret na dan (15,5 cigarete), med katerimi večji odstotek pomeni moška populacija kot ženska.
Kajenje pa nima zgolj negativnih posledic za tiste, ki se samovoljno odločajo za tovrstno početje, temveč tudi za ljudi v njihovi bližini. Pasivnih kadilcev naj bi bilo po podatkih 22,1 odstotka (skoraj 235 tisoč ljudi), kar je manj kot v preteklih letih. Za primerjavo; leta 2008 je delež pasivnih kadilcev znašal 27,3 odstotka, v letu 2012 pa 24,5 odstotka.
Kljub omejitvi kajenja na javnih površinah in zavedanju negativnih posledic, ki jih pušča tako aktivno kot pasivno kajenje, to nekaterih ne odvrne od tega, da ne bi kadili v svojih gospodinjstvih. Odstotek članov družine, ki se odločajo za kajenje doma, znaša kar 15,3 odstotka, od tega je kar 12,1 odstotka gospodinjstev takšnih, da v njih živijo mladoletni.
Svetovna zdravstvena organizacija Sloveniji napoveduje upad
Leta 2015 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila globalno poročilo o smernicah in o razširjenosti tobačnih izdelkov. Do leta 2020 naj bi se v starostni skupini od 15 let v Sloveniji kadilska populacija spustila na približno 295 tisoč prebivalcev, leta 2025 pa na okoli 271 tisoč državljanov.
Cigarete niso nič manj varne kot pred leti
Kljub visoki stopnji ozaveščenosti ljudi o negativnih posledicah, ki jih prinaša kajenje, pa to večjega števila kadilcev ne prepriča, da bi navado opustili. "Tudi danes cigarete niso nič manj varne kot pred leti. Posledice se kmalu kažejo s povzročanjem kašlja, povečanim izločanjem sluzi, kratko sapo, oteženim dihanjem, povečanjem občutka stresa in poslabšanjem delovnega spomina.
Večja je možnost razvoja raka na ustnicah, jeziku, v ustni votlini, pljučnega raka, razvoja žilnih bolezni in pojava impotence. Zaradi izpostavljenosti nikotinu pred rojstvom se otroci rojevajo z nižjo porodno težo in več hiperkinetičnimi motnjami (ADHD)," razlaga Slapšakova.
Primerjava cen tobačnih izdelkov v državah članicah Evropske unije
V poročilu Državnega zbora Republike Slovenije so v primerjalnem pregledu tobačne politike iz leta 2016 navedli, da je glavni razlog za obdavčevanje tobačnih izdelkov ravno njihov potencial za ustvarjanje visokih davčnih prihodkov na razmeroma enostaven način.
Z dodatnim obdavčevanjem država poskrbi za zmanjšanje negativnih učinkov in vplivov na okolje, ki jih povzročajo tobačni izdelki, tako da z dvigom cen odvrnejo potrošnike od nakupa. Od junija 2018 je treba pri nas za škatlico cigaret odšteti najmanj 3,40 evra, največ pa 4,10 evra. Koliko znaša povprečna cena v preostalih članicah Evropske unije, lahko vidite v grafu zgoraj.
Najprej si je treba priznati, da obstaja težava
Slapšakova razlaga, da si kadilci najpogosteje ne priznajo, da so zasvojeni. "Pomembno je, da se iskreno pogovorijo sami s seboj in izrazijo željo po prenehanju. Opustitev ni preprosta, ni pa nemogoča. Uspešnost opustitve se izboljša, če se kadilci vključijo v organizirano obliko pomoči."
Pomoč ponujajo v zdravstvenovzgojnih centrih
Kadilcem prijazen način za opuščanje kajenja ponujajo tudi v zdravstvenovzgojnih centrih, kjer imajo program za skupinska in individualna srečanja.
Na teh srečanjih udeležencem na prijazen način ponujajo dodatna znanja, usvajanje veščin, ki pomagajo pri postopnem opuščanju kajenja, pomoč ob vseh posledicah, ki se zgodijo ob odtegnitvenih znakih, in nasvete, kako jih lahko premagajo.
Ponudijo jim oporo in predstavijo koristi, ki jih opustitev kajenja prinaša za zdravje. Razvije se medsebojna pomoč, osebe krepijo samopodobo in spoznajo, da so zmožne same obvladovati svoje telo.
