Pismo kandidata za šefa KPK: iz predsednikovega urada je prišel usodni klic

Moja prva prijava je bila enostavna. Šla je gladko skozi, saj glede formalnih pogojev za KPK nimam nobenih težav. Imam ustrezno izobrazbo, več kot 10 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, sem nekaznovan državljan Republike Slovenije.

Skratka, imam vse, kar človek potrebuje za to, da postane del organa, ki se bori proti korupciji pri nas. Vsaj mislil sem tako, pa sem se seveda uštel oziroma sem se na lastni izkušnji še enkrat prepričal, da v tej naši podalpski državici potrebuješ vse kaj drugega kot izkušnje, izobrazbo in usposobljenost, da zasedeš mesta, ki bi komu nekoč nekje lahko koristila. Pa pojdimo po vrsti ...

Prva prijava, častni aplavz, stisk precednikove roke in ponovni razpis

Skratka, ko sem se prvič prijavil, sem požel val odobravanja. Komisija je bila na pogovoru z mano, nad mojo kandidaturo navdušena (vsaj vtis je bil takšen), prav tako je bil nad mano navdušen precednik države, s katerim sem se sestal, potem ko sem od komisije dobil oceno, da sem primeren kandidat.

Precednik (to slovnično napako uporabljam namenoma) mi je vpričo dveh njegovih uradnic povedal, da se mu zdim absolutno dober kandidat za to funkcijo. Še več, dejal je, da bi v primeru, da bi imenoval kandidata, ki je kandidiral poleg mene in je sicer izpolnjeval formalne pogoje, težko javnosti pojasnil, zakaj ni imenoval mene, ker sem resnično veliko boljši kandidat. 

Med pogovorom me je precednik vprašal tudi o tem, kakšna umazanija se lahko pojavi v zvezi z mano, če me bo predlagal. Povedal sem mu, da sem v svoji 20-letni novinarski, sindikalni in uredniški karieri vedno deloval javno in si ob tem nakopal toliko "prijateljev", da bi morebitna svinjarija o meni že zdavnaj priplavala na dan, če bi seveda obstajala.  

Do tu je šlo vse gladko, vse do njegovega mimobežnega vprašanja "kaj pa si mislite o tem, da bi jaz vseeno ponovil razpis, da ugotovimo, če ni morda še kje kakšen ustrezen kandidat, hkrati pa bi vas javno povabil, da še enkrat kandidirate ..."

In tu sem se zapel v Kavelj 22, ko začne človek skakati skozi okno in hoditi v isto sobo, da na koncu seveda ne pride nikamor. Precedniku sem že takrat povedal, da tega njegovega manevra ne razumem in da se mi zdi, da gre za navadno izigravanje. Ampak, precednik je pač gospodar postopka in ker se je tako odločil, sva si pač podala roko in zaželel mi je veliko sreče.

Novice Pahor bo za novega predsednika KPK predlagal Roberta Šumija

Druga prijava, pozitivna ocena, nobenega sestanka, imenovali so "bolj" primernega kandidata

Dejansko se je zgodilo tako, kot so gospod precednik napovedali. Ven je šel nov razpis, s pojasnilom imenovalca, da obe kandidaturi iz prvega razpisa ocenjuje kot primerni in upa, da se bova oba še enkrat prijavila. No, eden od naju je obupal, jaz pa sem vztrajen po naravi, zato sem se prijavil še enkrat. Že takrat sem kolegom pojasnil, da kandidiram samo še zato, da dokažem, kako so v tej deželi položaji rezervirani samo za "naše". 

Ker sem že dolga leta novinar in ker nekateri menijo, da sem vreden zaupanja, sem vmes izvedel, da je iz predsedniške palače še pred novim razpisom prišel neposredni klic k pomembnemu poslancu pomembne stranke, ki mu je bilo sporočeno, da bo razpis ponovljen, ker bi sicer moral predlagati Geriča, zdaj naj pa najdejo nekoga, da ne bo treba imenovati mene. Zanimiva prigoda. Ker svojemu viru zaupam, sem tega poslanca celo osebno poklical in ga vprašal, zakaj igrajo takšno igro. Dobil sem seveda kup političnega izmotavanja in obljubo, da me pokliče nazaj. Klica seveda ni bilo, niti ga nisem pričakoval. 

Ampak vseeno sem se spet prijavil. No, to niti ni bila prijava, samo obvestil sem jih, da vnovič kandidiram z istimi dokazili o ustreznosti. In je bila komisija tudi s tem zadovoljna, tako da do našega vnovičnega snidenja sploh ni prišlo, ampak so mi mirno pritisnili oceno "ustrezen" in me vnovič poslali v jagodni izbor k precedniku. Ta pa je seveda, prav tako brez ponovnega snidenja z mano, izbral tistega, ki je končno dosegel njegove standarde in je bil za položaj na KPK "bolj ustrezen". 

O gospodu nič slabega, dejstvo pa je, da zanj ni slišalo veliko ljudi, kaj šele, da bi znali našteti njegove dosežke. Ampak, zdaj ima priložnost stopiti iz anonimnosti in postoriti kaj za dobro te države. Seveda je od imenovanja minilo že pol leta, pa se ne spomnim, da bi že kaj premaknil.

"Novi predsednik KPK bo zato, da dejansko pusti pečat v boju proti korupciji, potreboval veliko več od blagoslova kralja Instagrama." Foto: Ana Kovač

Tretja prijava, spoved pri komisiji, brez sestanka s precednikom in negativna ocena

Ker v življenju zadeve rad dokončam in ker novinarji ponavadi vsako stvar preverimo vsaj dvakrat, preden rečemo, da je pokvarjena, sem se prijavil še tretjič. Tokrat na mesto precednika komisije za preprečevanje korupcije. Ker tudi za to funkcijo izpolnjujem vse formalne pogoje, mi je znova pripadla čast pogovora s komisijo.

Le da so me tokrat gledali bolj mrko, saj sem jim v uvodnem nagovoru razložil natanko vse, kar sem pravkar zapisal in jim pojasnil, da tokrat kandidiram samo že zaradi tega, da dokažem, da v tej državi ne veljajo ista pravila za vse. Pojasnil sem tudi, da ne pričakujem, da bi precednik imenoval nekoga, ki ga nihče ne more poklicati in mu narekovati, kaj naj naredi, zato imenovanja ne pričakujem, bi pa to rad povedal še precedniku, preden izbere svojega kandidata. 

Komisija je bila po mojem samogovoru seveda zelo nejevoljna in bolj sem jim razlagal, da moja vdanost z usodo nima nič z njimi, saj so me doslej korektno in v skladu s pravili že dvakrat ocenili kot primernega kandidata, bolj se mi je zdelo, da so jezni name. Odgovoril sem na vsa njihova strokovna vprašanja, pojasnil svoje poglede in vizijo dela na KPK, a vseeno sem imel občutek, da je skrajni čas, da se poberem iz posvečenih prostorov in jih prepustim pogovoru z "bolj ustreznimi" kandidati.

Podali smo si še roko in od njih sem čez dva dni dobil še oceno "neustrezen". O tem, da me je ista komisija dvakrat ocenila kot primernega, tretjič pa kot neustreznega, sploh ne bi izgubljal besed. Na to se človek, ki je že marsikomu v obraz povedal, kaj si misli o njem, seveda navadi. Zato sem se ob svojem tretjem sprehodu po ledu le še nasmehnil in z zadovoljstvom ugotovil, da sem v bistvu prišel še daleč.

Zakaj sem ustrezen kandidat in zakaj me je vsaj za nekaj časa minila volja do kandidature

Na to vprašanje imam enostaven odgovor, ki sem ga jasno predstavil precedniku in komisiji. Sem edini kandidat, ki je osebno prijavil lastnega direktorja zaradi korupcije. Sem edini kandidat, ki se celotno kariero pod vse, kar sporoči javnosti, tudi podpiše. Sem edini kandidat, ki je zaradi korupcije javno preprečil vnovično imenovanje direktorja javnega zavoda. Sem edini kandidat, ki je iz nič postavil spodoben informativni program, čeprav so mnogi napovedovali, da nikoli ne bo ugledal luči sveta. In sem edini kandidat, ki je vodil nepozabno stavko novinarjev na volilno nedeljo.

Sem edini kandidat, ki je bil zaradi novinarskega dela in razkrivanja korupcije tudi sodno preganjan in na koncu pravnomočno oproščen. In sem edini kandidat, ki ima zaradi zgoraj naštetega dovolj sovražnikov, da ga najbrž ni junaka slovenske politike, ki bi me potrdil za kakšno pomembno javno funkcijo. 

In še za konec, sem kandidat, ki nikoli ni šel praskat na nobena vrata, da bi bil imenovan, ampak sem vedno kandidiral brez botrov in pomoči. In prav zaradi tega tudi nikomur nisem nič dolžan in me nihče ne more poklicati in mi naročati, kaj naj storim. 

P. S.:

Glede novega kandidata za predsednika KPK pa seveda nočem, da bi mu ubijal moralo. Upam pa, da se zaveda, da bo zato, da dejansko pusti pečat v boju proti korupciji, potreboval veliko več od pozitivne ocene uradniške komisije in blagoslova kralja Instagrama. Sem pa prepričan, da bo z njegove predstavite narejen lep filmček ...