Sreda, 26. 6. 2024, 22.22
4 mesece, 4 tedne
Pirc Musarjeva na povabilo Zelenskega na obisk v Ukrajino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,32
Obisk na najvišji politični ravni je zasenčil nesporazum glede varnostnega sporazuma, kakršnega je Ukrajina podpisala že z 18 drugimi državami. "Gre za to, da se s takšnim sporazumom zavežemo, da bomo Ukrajini pomagali še naprej, dokler bo treba," je dejala predsednica v soboto, ko je napovedala podpis sporazuma.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar danes na povabilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega potuje na obisk v Ukrajino. Delovni obisk, katerega namen je izkazati politično podporo in vsestransko pomoč Slovenije Kijevu, je zasenčil nesporazum glede podpisa dvostranskega varnostnega sporazuma.
Namen obiska, ki naj bi trajal do sobote, je potrditi zavezanost Slovenije politiki ozemeljske celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja. Obisk bo hkrati priložnost za krepitev rednega političnega dialoga in poglobitev dvostranskih odnosov med državama, napovedujejo v uradu predsednice.
Osrednji del obiska v Kijevu bo obsegal srečanje s predsednikom Ukrajine. Predsednica republike se bo srečala tudi s predsednikom ukrajinske vlade Denisom Šmihalom in predsednikom ukrajinskega parlamenta Ruslanom Štefančukom.
Slovenija ostaja zavezana humanitarni pomoči
Poleg Kijeva bo predsednica predvidoma obiskala še več drugih krajev, kjer se bo med drugim seznanila z zagotavljanjem psihosocialne pomoči in rehabilitacije ukrajinskim otrokom, vrnjenim iz Rusije, poklonila se bo tudi ubitim v času ruske okupacije. Predvidoma bo položila tudi cvetje k spomeniku padlim slovenskim vojakom na ozemlju Ukrajine v prvi svetovni vojni.
Pri uradu predsednice zagotavljajo, da bo Slovenija še naprej zagotavljala vso potrebno humanitarno in drugo pomoč Ukrajini. Prav tako Slovenija obsoja rusko agresijo na Ukrajino, zlasti pobijanje nedolžnih civilistov ter napade na civilne objekte in kritično infrastrukturo. Pri tem poudarja pomen zagotavljanja odgovornosti za kršitve mednarodnega prava in vojne zločine ter opozarja na težek položaj otrok in žensk.
Obisk na najvišji politični ravni pa je zasenčil nesporazum glede varnostnega sporazuma, kakršnega je Ukrajina podpisala že z 18 drugimi državami. "Gre za to, da se s takšnim sporazumom zavežemo, da bomo Ukrajini pomagali še naprej, dokler bo treba," je dejala predsednica v soboto ob robu dogodka v Cerknem, ko je napovedala podpis sporazuma.
Predlog sporazuma premalo konkreten
Mišljeno je bilo namreč, da bo sporazum predsednica podpisala med obiskom Kijeva. V predsedničinem uradu so predlog o tem prejeli z ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter dobili zagotovila, da bo sporazum pravočasno pripravljen za podpis. A se je zapletlo, ker Kijev ni podprl osnutka sporazuma, saj v njem ni bilo konkretnih zavez glede pomoči.
Druge države so namreč v podobnih sporazumih podale konkretne zaveze, Švedska je na primer v okviru sporazuma Ukrajini med letoma 2022 in 2026 obljubila okoli 9,3 milijarde evrov.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je v ponedeljek potrdila, da pogajanja o varnostnem sporazumu med Slovenijo in Ukrajino še niso končana, tako da ta teden še ne bo pripravljen za podpis. Pojasnila je, da gre za pravno nezavezujoč akt, ki ga lahko podpiše "praktično kdorkoli z vrha države". Sporazum, za katerega zakon o zunanjih zadevah ne velja, bo sicer moral še skozi vlado, z njim pa se bo seznanil tudi odbor državnega zbora za zunanjo politiko, je še povedala.
Odločitev glede mirovnega sporazuma v rokah Ukrajine
Slovenija je od začetka ruske agresije proti Ukrajini odločna podpornica Kijeva. Predsednica je nedavno na konferenci za mir v Ukrajini v Švici poudarila, da lahko samo Kijev odloči, kakšen mirovni sporazum in kakšna vsebina sta za državo sprejemljiva. Prepričana je, da gre pri konferenci za del daljšega procesa, katerega del bo zagotovo postala tudi Rusija.
Na konferenci je nastopila tudi na omizju o humanitarnih vidikih, na katerem je posebej izpostavila skrb za otroke, ki so po njenem med najbolj ranljivimi v vojni. Ob tem je zagotovila, da si bo Slovenija aktivno prizadevala za pomoč otrokom, ujetim v vojni, ter izpostavila, da Slovenija aktivno podpira tudi duševno zdravje in psihosocialno oskrbo otrok in njihovih družin v Ukrajini.
Slovenija skuša Ukrajino podpreti tudi na drugih področjih, med drugim je vlada nedavno sprejela sklep, da se Kijevu nameni do pet milijonov evrov za nadaljnjo humanitarno in razvojno pomoč ter obnovo. Ukrajini je od začetka vojne poslala tudi več oklepnikov, bojnih vozil in drugega orožja. Pridružila se je tudi pobudi Češke za skupno nabavo streliva velikih kalibrov za Ukrajino.
Ukrajina pomagala Sloveniji po poplavah
V zadnjem letu pa ni le Slovenija pomagala Ukrajini, ampak je tudi Kijev priskočil na pomoč Sloveniji ob lanski povodnji. Med drugim so v Slovenijo poslali konvoj s težko mehanizacijo, v katerem so bili bagri in druga vozila, s katerimi so pomagali pri odstranjevanju posledic poplav in plazov v Zgornji Savinjski dolini.
Tokratni obisk Pirc Musarjeve ne bo prvi obisk kakega slovenskega politika v Ukrajini od začetka vojne z Rusijo pred več kot dvema letoma. Nazadnje se je v Kijevu lani spomladi mudil premier Robert Golob, ki je takrat poudaril, da je bil namen obiska izkazati odločno politično podporo Ukrajini v težkih časih ruske vojaške agresije.
Že pred tem pa je bil spomladi 2022 v Kijevu takratni premier Janez Janša še skupaj s predsednikoma vlad Poljske in Češke, Mateuszem Morawieckim in Petrom Fialo. Šlo je za prvi obisk tujih voditeljev od začetka ruske invazije.
