Sobota, 2. 2. 2019, 3.51
5 let, 9 mesecev
Državni program za obvladovanje raka
Pet odstotkov vseh rakavih bolnikov odkrijejo, preden pokažejo znake
Maribor je decembra dobil svoj center za odkrivanje raka dojk Dora. Presejalno-diagnostični center za raka dojk je pred tem imel le onkološki inštitut, po desetih letih delovanja se tako Štajerkam, Korošicam in Prekmurkam za ta namen ne bo treba več voziti v Ljubljano. To je eden izmed treh programov za obvladovanje raka, v okviru katerih vsako leto odkrijejo 5,5 odstotka rakavih bolnikov, ki še niso razvili kliničnih znakov bolezni.
V okviru programa za obvladovanje raka dojk je bilo v tem desetletju opravljenih 330 tisoč mamografij, v 2.200 primerih so odkrili raka, ki ga ženske niso same zatipale.
Rak dojke najpogostejša oblika raka v Sloveniji
Na preventivne preglede so vabljene ženske, stare od 50 do 69 let, pri katerih se opravi preiskava z mamografijo. Samo leta 2017 so opravili skoraj 70 tisoč mamografij, to je pri približno 70 odstotkih populacije, odkrili pa so 424 rakov.
Rak dojke je glede na pogostost zbolevanja med vsemi raki na prvem mestu in predstavlja več kot 20 odstotkov vseh rakavih obolenj. Na leto v povprečju za njim zboli skoraj 1.300 novih bolnikov, je razvidno iz podatkov registra raka v Sloveniji Slora.
Raka materničnega vratu večinoma odkrijejo prav s presejalnim programom
To sicer ni edini program zgodnjega odkrivanja raka, v Sloveniji in tudi po svetu se poleg tega izvajata še programa zgodnjega odkrivanja raka materničnega vratu (Zora) in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu (Svit).
Na preventivne preglede programa Zora ženske med 20. in 65. letom starosti povabijo v okviru programa ali pa dobijo vabilo izbranega ginekologa, starejše pa se lahko prijavijo same. Pregledanost celotne populacije žensk je bila v zadnjih treh letih 72-odstotna, leta 2017 so opravili več kot 156 tisoč brisov, raka so identificirali v 123 primerih.
To je za skoraj polovico manj kot leta 2003, ko so začeli izvajati program, kar dokazuje, da program "uspešno zmanjšuje obolevanje za rakom materničnega vratu", navajajo na svoji spletni strani.
Rak materničnega vratu je glede na pogostnost zbolevanja med vsemi raki na 13. mestu, predstavlja slaba dva odstotka vseh rakov. Letno v povprečju zboli 123 bolnic.
Število novih primerov raka materničnega vratu je bilo lani 123, kar je za slabih 50 odstotkov manj kot leta 2003, ko se je program začel izvajati organizirano.
Svit vsako leto odkrije 15 odstotkov bolnikov brez kliničnih težav
Precej bolj pogost pa je rak debelega črevesa in danke, vsako leto odkrijejo v povprečju skorja 1.500 novih bolnikov. Po pogostosti obolevanja je na tretjem mestu in predstavlja skoraj 11 odstotkov vseh rakavih bolnikov. Nekoliko pogosteje obolevajo moški.
To je tretja oblika raka, za katero se izvaja program zgodnjega odkrivanja. Vabilo v Sloveniji vsako leto prejme okoli 300 tisoč ljudi, starih med 50 in 74 let, odzivnost pa je okoli 60-odstotna.
S programom Svit so leta 2017 odkrili 214 primerov raka in 2.429 oseb z napredovalnim adenomom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka.
Zmanjšanje umrljivosti in čim manj vpliva na kakovost življenja
Vsi ti programi presejanja raka so preventivne preiskave pri zdravih ali vsaj navidezno zdravih ljudeh, s temi testi pa med njimi odkrijejo tiste, pri katerih obstaja velika verjetnost, da imajo predinvazivno ali zgodnjo invazivno obliko raka in da je mogoče bolezen uspešno zdraviti.
Cilj je "zmanjšanje umrljivosti za rakom z uporabo takih metod, ki čim manj poslabšajo kakovost življenja preiskovancev", navajajo na ministrstvu za zdravje.
Na vprašanje o možnosti širitve tovrstnih programov na druge oblike rakov, pa odgovarjajo: "V svetu vlada strokovno soglasje, da je dovolj dokazov za učinkovitost organiziranega populacijskega presajanja le za tri vrste raka, to so rak materničnega vratu, rak dojk, rak debelega črevesa in danke. Le za te rake je namreč znanstveno dokazano, da organizirano presajanje zmanjša umrljivost."