Sreda, 24. 6. 2020, 22.02
4 leta, 5 mesecev
Pahor: Vsiljuje se neprijeten občutek, da se mora vsak opredeliti za ali proti vladi ali opoziciji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,41
60
Predsednik republike Borut Pahor je v govoru na proslavi ob dnevu državnosti pozval vse, naj se odrečejo ravnanjem, ki bi poglabljala medsebojno nezaupanje ali spodbujala sovraštvo. "Tega si ne zaslužimo. Nič od tega nam ne bo koristilo. Dovolj in preveč je bilo tega," je bil jasen. Potruditi se je treba, "da znova zmaguje, kar nam je skupno".
Predsednik Borut Pahor je v govoru na osrednji državni proslavi na Kongresnem trgu spomnil, da praznujemo rojstvo slovenske države, ko "smo v svoje roke in svojo pamet dobili odločilen vzvod svojega narodnega in državnega razvoja". Poudaril je, da smo do samostojne države prišli v obdobju slovenske politične pomladi, na valu velikih demokratičnih sprememb. Brez demokracije pa tudi ne bo njene svetle prihodnosti, piše STA.
Ob tem je dejal, da danes pogreša ta demokratični zanos
"Pogrešam zaupanje in samozavest, da smo se odkrito, nežaljivo sposobni pogovoriti o vsem in se o marsičem tudi dogovoriti. Nobena težava sodobne Slovenije ni tako velika, da je ne bi bili sposobni skupaj rešiti. Razdvojeni pa verjetno ne," je opozoril. Ob tem je dejal, da ne kliče k politični enotnosti iz osamosvojitvenih časov, temveč k dialogu in sodelovanju. "Tega je odločno premalo. Zdaj pa ju zelo potrebujemo," je bil jasen.
Po predsednikovih besedah se v zadnjem obdobju vsiljuje neprijeten, celo nadležen občutek, da se mora vsak od nas opredeliti za vlado ali opozicijo ali proti eni od njih. "Kot bi grablje vlekle vsake k sebi in ne bi puščale veliko prostora za drugačen premislek ali zadržek. Poskuša se ustvariti splošen vtis, da je sramotno, če nisi opredeljen, slepo lojalen enemu ali drugemu. To razhajanje političnih duhov radikalno oži prostor dialoga, v sodelovanju pa vidi šibkost, nemoč," je opisal in opozoril, da gre "za nevarno kratkovidnost".
Ob tem je "tvegal oceno, da je v naši domovini precej velika molčeča večina ljudi, ki si želi videti aktualne razprtije kot zgolj prehoden pojav in upa, da bo na pragu nove prihajajoče dobe znova zmagovalo tisto, kar nam je skupno".
Zato je pozval vse, da se potrudijo slišati drugega in se poskušajo upoštevati. "Da se prepiramo na spoštljiv in kulturen način, spoštujoč dostojanstvo slehernega izmed nas. Oživimo moč demokracije, demokratične politične kulture in demokratičnega duha v naši domovini. Izpovejmo pošteno in naglas še tako različna stališča, a brez žalitev in izključevanja. Hkrati pa poskušajmo med temi razlikami iskati tisto, kar nam je vendarle skupno," je naštel, poroča STA.
Svobodno Slovenijo čakajo zahtevni časi
Dodal je še, da je "pogumnim ljudem, odločnim, a strpnim, z močnim značajem in lastnim prepričanjem iskanje pametnih kompromisov častno in odgovorno ravnanje". Predsednik pa je poudaril tudi, da se je pred tremi desetletji slovenska družba prepirala zaradi zelo pomembne, vodilne nosilne ideje: ustanovitve in uveljavitve lastne države. Danes pa se zdi, "da ni tako velike ideje, da ni tako impozantne vizije, ki bi strnila vrste okrog nje".
Vendar je tudi res, da sodobno Slovenijo in Evropo čakajo izjemno zahtevni časi z izjemno zahtevnimi nalogami, ki zahtevajo jasno vizijo in družbeno soglasje okrog nje, meni. Čas po pandemiji pa po njegovih besedah ne prinaša samo običajnih kriznih negotovosti, temveč tudi veliko priložnost, da z inovativnimi pristopi resnično spreminjamo Slovenijo in Evropo skladno s trajnostnim razvojem.
Vizija zelene in digitalne Slovenije je po njegovem mnenju kot nalašč za Slovenijo. "Če to vključimo v koncept predsedovanja tria Nemčija, Portugalska, Slovenija Svetu EU pod geslom Prenovimo Evropo, nam je dana sijajna priložnost, da sedanje krizne razmere stvarno obrnemo v prid svojih najbolj plemenitih pričakovanj. Stremljenjem, ki so povezana z usodo naših otrok in njihovih otrok, da bodo živeli v miru, blaginji in ohranjenem okolju," je navedel predsednik.
Zato je v času, ko se vsiljuje razhajanje političnih duhov in se nevarno meša svoboda govora s sovražnim govorom, pozval k strnitvi politične in narodne moči. "Ne nazadnje, kaj pa nas je odlikovalo v prvih dveh mesecih zdravstvene krize? Sodelovanje in zaupanje. Navdihovalo je naše čudovite ljudi, da so za potrebe skupnega dobrega dramatično spremenili življenjski slog. S tem smo omogočili, da z visoke lestvice začnemo novo, nepredvidljivo, a morda imenitno poglavje naše prihodnosti," je dejal Pahor, ki je spomnil tudi, da je bila "v našem ljudstvu vedno neka magična intuicija", ki nas je kljub padcem in stranpotem, na katere smo zašli, vedno znova vračala na pravo pot, naprej in navzgor, piše STA.
Na proslavi ni bilo predstavnikov LMŠ in Levice
Začetek državne proslave so nekaj po 21. uri naznanile salve z Ljubljanskega gradu, govoru Pahorja pa je sledil kulturni program z različnimi glasbenimi žanri. Nosilna tema glasbenih nastopov je bila ljubezen do domovine. Proslavo pa je sklenil Oto Pestner s skladbo Slovenija, moja dežela. Zaradi spoštovanja ukrepov za zajezitev koronavirusa, ki število ljudi na javnih krajih omejujejo na 500, so bili organizatorji primorani zmanjšati število nastopajočih in vabljenih, odpovedali so tudi udeležbo praporščakov. Ti so tako dan državnosti obeležili v Trzinu. Sodelovala pa sta garda Slovenske vojske in policijski orkester.
Območje okoli Kongresnega trga je bilo zaprto.
Sicer pa so bili na proslavi prisotni predstavniki državnega vrha na čelu s premierjem Janezom Janšo in predsednikom DZ Igorjem Zorčičem. Videti je bilo tudi bivšega predsednika republike Milana Kučana, predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta in nekatere predstavnike opozicije. Zaradi nestrinjanja z vladno politiko pa se državne proslave niso udeležili predstavniki opozicijskih LMŠ in Levice, ki so se udeležili alternativne proslave na Prešernovem trgu. Prav tako zaradi izključitve praporščakov ni bilo prvaka SNS Zmaga Jelinčiča, proslave se ni udeležila niti predsednica SAB Alenka Bratušek.
Pred proslavo sta se na slavnostnih sejah sestala državni zbor in državni svet. Dan državnosti praznujemo 25. junija kot spomin na 25. junij 1991, ko je takratna slovenska skupščina sprejela temeljne dokumente za osamosvojitev, še navaja STA.
60