Pahor na zaslišanju o nepravilnostih v NLB

Parlamentarno preiskovalno komisijo, ki jo vodi Jani Möderndorfer (SMC), zanima, kako je lahko iranski državljan Iraj Farrokhzadeh v času, ko so za Iran veljale mednarodne sankcije, z nakazili denarja prek največje slovenske banke opral za približno milijardo dolarjev.

V banki se niso resno ukvarjali z zadevo, v uradu za preprečevanje pranja denarja so se dolgo spraševali, za kaj gre, medtem pa je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) dobivala zelo jasne namige o spornem dogajanju in se odločila napisati posebno poročilo o vseh zbranih podatkih, je na zaslišanju povedal Borut Pahor.

To poročilo je Sova novembra 2010 posredovala na sedem različnih naslovov, tudi predsednika vlade. Pahor je to potrdil, a povedal, da sam vseh obveščevalnih poročil ne bere, saj jih je veliko in tudi niso vsa enako pomembna. Za to ima svetovalce. "Predsednik vlade kot tudi države mora delo organizirati tako, da se lahko zanese na to, da sprejema prave in pomembne odločitve," je dejal.

Parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v NLB in Novi KBM med letoma 2008 in 2011, vodi Jani Möderndorfer. Foto: Bor Slana/STA

Domneval je, da se s tem ukvarja že urad za preprečevanje denarja

Domneval pa je, da je v njem navedeno, da se s to zadevo že ukvarja urad za preprečevanje pranja denarja. "Če se je konec leta 2010 z zadevo že ukvarjal urad, potem so se verjetno vsi pristojni v državi, s tega vidika torej ni bilo nič zamujenega, če se na poročilo ni odzval nihče v uradu predsednika vlade," je dejal. Poleg tega pa predsednik vlade ni tisti, ki dobi neko informacijo Sove in potem odredi ukrepanje.

Kršitev imbarga na Iran

Zaposleni v Sovi so delali dobro. "S Sovo sem dobro sodeloval in bila je koristno orodje v mojih prizadevanjih," je dejal Pahor. "Vendar pa v tistem času moja skrb ni bila proliferacija jedrskega orožja," je odgovoril na Möderndorferjevo vprašanje, ali se zaveda, da je NLB v času njegovega mandata kršila mednarodni embargo na Iran.

Takrat je bila Slovenija v krizi. "Podjetja so ugašala iz dneva v dan in imeli smo konflikt s Hrvaško," je pojasnil. Veliko bolj so ga zato skrbeli varnost na hrvaški meji ter varnost Slovencev na hrvaški obali kot tudi hrvaških državljanov v Sloveniji kot pa proliferacija jedrskega orožja, ki je sicer ne podcenjuje.

Neodziv na poročilo Sove?

Pahor se ni strinjal z Möderndorferjevo ugotovitvijo, da si tako on kot njegova vlada nista znala nič pomagati z delom Sove, saj se na njeno poročilo ni odzval nihče. "Pristojne ustanove so se odzvale, saj je bil urad za preprečevanje pranja denarja v zvezi s Sovo, ta pa je dolžna v primeru informacije o znakih kaznivega dejanja obvestiti vse pristojne," je dejal.

Strinjal pa se je, da je treba ugotoviti, kateri mehanizmi so odpovedali in katere je treba dodatno okrepiti ali vzpostaviti na novo, da se taki primeri ne bi ponavljali. Napačno se mu sicer zdi, da bi vse breme tega, da bi bila država varnejša, preložili na Sovo. "Bi pa bilo treba končno poskrbeti, da bi se stavka tam končala, ter da bi Sova opravljala svoje delo," je dejal.

Parlamentarno preiskovalno komisijo zanima, kako je lahko iranski državljan Iraj Farrokhzadeh v času, ko so za Iran veljale mednarodne sankcije, z nakazili denarja prek največje slovenske banke opral za približno milijardo dolarjev. Foto: Bor Slana

Lubi: Presodil sem, da poročilo ni bilo tako alarmantno

Darko Lubi je bil v omenjenem obdobju svetovalec za področje nacionalne varnosti pri tedanjem predsedniku vlade, danes pa predsedniku republike Borutu Pahorju.

Möderndorfer je Lubija spomnil, da ga je Slovenska varnostno-obveščevalna služba (Sova) novembra 2010 s posebno obveščevalno informacijo obvestila o tem primeru, kar je Lubi potrdil.

Dodal, da se vsebine na spominja, očitno pa je presodil, da ni bilo potrebno kakršnokoli dodatno ukrepanje. "Očitno to poročilo ni bilo tako alarmantno, zato sem presodil, da ni treba ukrepati," je dejal Lubi.

Kot je priznal, bi danes sicer ravnal drugače. Razsežnost pojava je namreč danes znana v celoti, medtem ko v tistem trenutku teh podatkov ni bilo, je dejal.

Dimičeva: Zadeva presega moja pooblastila

Tedanja vodja Pahorjevega kabineta Simona Dimic o primeru Farohk komisiji ni mogla povedati nič, saj o zadevi domnevno nič ne ve. Ne ve niti, da je poročilo, ki ga je novembra 2010 od Sove prejel Lubi, prišlo tudi v kabinet, saj je še pred tem odstopila s položaja.

Ko je še bila na položaju, so bila njena pooblastila predvsem organizacija dejavnosti predsednika vlade in s tem povezanimi njegovimi dolžnostmi in obveznostmi. Kar zadeva poročila nacionalne varnosti, pa jih je predala predsedniku vlade.

Hkrati je zanikala, da bi se v kabinetu predsednika vlade kdaj pogovarjali o tem, da bi iranskemu državljanu pomagali odpreti račun v NLB. Po njenih pojasnilih se tudi nikoli niso pogovarjali o pranju denarja italijanskih kriminalnih družb prek Hita in Nove KBM.

Tedanja vodja Pahorjevega kabineta Simona Dimic o primeru Farohk komisiji ni mogla povedati nič, saj o zadevi domnevno nič ne ve. Ne ve niti, da je poročilo, ki ga je novembra 2010 od Sove prejel Lubi, prišlo tudi v kabinet, saj je še pred tem odstopila s položaja. Foto: STAfoto

Križanič se ne spomni, da bi bil obveščen o spornih iranskih transakcijah

Nekdanji finančni minister Franci Križanič je komisiji pojasnil, da je od organov v sestavi, kot je urad za preprečevanja pranja denarja, redno dobival poročila in imel redne sestanke, a se ne spomni, da bi dobil obvestilo urada ali Sove o spornih iranskih transakcijah.

V postopke se ni vmešaval, ker za to po njegovem mnenju ni imel pooblastil. Redna poročila urada, ki mu je zaupal, je pogledal, podpisal in dal naprej, nikoli pa ni nič vprašal, je dejal Križanič in dodal: "V delo se nisem vmešaval, to je bila stvar urada."

Ne spomni se niti, da bi do njega prišel kdo iz Sove in zahteval ukrepanje. Po njegovem mnenju bi sicer moral ukrepati pravosodni sistem. "Kako naj se minister za finance odzove na nekaj, kar je v pristojnosti organov pregona," se je vprašal.

Križanič je komisiji pojasnil, da se je skupaj z Mitjo Mavkom, ki je bil na ministrstvu zadolžen za mednarodne odnose, sestal z iranskim veleposlanikom. "Rekel sem mu, naj ustavijo svoj jedrski program in bodo lahko normalno izvajali transakcije," je dejal.

Komisija bo zaslišala tudi Pahorja

Pozneje je na nekem srečanju prvega moža NLB Boža Jašoviča povprašal, ali je to res, a mu je ta pojasnil, da je bilo nekaj poslov, a so pozneje sodelovanje končali in da ga ni bilo več.

Na vprašanje Möderndorferja, ali je bil sestanek z veleposlanikom zaveden, je nekdanji minister odgovoril: "Upam. Nisem pa preverjal." Po podatkih predsednika komisije omenjeni sestanek ni bil zaveden, tako so mu odgovorili s finančnega ministrstva.

Komisija bo v nadaljevanju današnje seje zaslišala še predsednika vlade v tistem obdobju Boruta Pahorja.