Petek, 28. 9. 2018, 13.18
6 let, 1 mesec
Ortodonti opozarjajo na dolge čakalne dobe v otroški ortodontiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,97
2
Po oceni ortodontov je v Sloveniji okoli 90 odstotkov otrok upravičenih do ortodontske obravnave iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Ortodonti v Sloveniji opozarjajo, da bi bilo treba za srednjeročno odpravo čakalnih vrst ob isti košarici pravic po njihovih ocenah zagotoviti dodatnih 40 programov, je povedal Saša Savić, član odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Savić je opozoril, da bi bilo nujno treba izdelati jasno strategijo razvoja na področju otroške ortodontije vsaj za prihodnjih 15 let.
"Povečanje števila specialistov brez zaveze odločevalcev o povečanju finančnih sredstev po našem mnenju ne bo skrajšalo dolgih čakalnih vrst. Uravnoteženje pravic glede na razpoložljiva finančna sredstva, kar je druga možna pot, pa je po naši strokovni oceni najslabša možnost skrajševanja čakalnih vrst. Ortodonti Slovenije smo prepričani, da si prav vsak otrok zasluži lep nasmeh brez razvojnih odklonov," je še poudaril Savić.
Za dolge čakalne vrste ortodonti ne morejo prevzeti odgovornosti
"Glavni razlog za dolge čakalne dobe v čeljustni in zobni ortopediji je velik razkorak med potrebami/pravicami ter željami prebivalstva in številom programov za čeljustno in zobno ortopedijo, za katere je plačnik ZZZS," je poudarila Sanda Lah Kravanja, predsednica Slovenskega ortodontskega društva.
S trditvami o dolgih čakalnih dobah se izvajalci strinjajo in jih priznavajo, a kot pravijo, ne morejo prevzeti odgovornosti, saj so vsi priznani programi v celoti uresničeni.
"Deklarativno, torej na papirju, država pacientom zagotavlja pravico do vseh storitev, vendar z instrumenti, kot so število in obseg programov, omejuje obseg izvedenih zdravstvenih storitev in dejansko preprečuje udejanjanje teh pravic," pravi Lah Kravanja.
Pri ortodontiji ne gre za bolezenska stanja, ki bi ogrožala življenje, vendar pomembno vplivajo na splošno zdravje in kakovost življenja vsakega posameznika, pravijo ortodonti.
Vloge specialistov za koncesije so še vedno na čakanju
Pojasnila je, da je v Sloveniji na razpolago 89,40 programa za ortodontijo v javni mreži, preskrbljenost prebivalstva po regijah pa je zelo različna in neenakomerna.
Programe izvajajo ortodonti, zaposleni v zdravstvenih domovih, in zasebni specialisti koncesionarji z javnim programom. Na razpolago so tudi še kadrovske rezerve, vsaj deset specialistov ortodontije je samostojnih in niso v sistemu javne mreže.
"Večina bi bila pripravljena izvajati javni program na osnovi koncesije, začeli bi lahko takoj, če bi za to imeli priložnost, vendar se v zadnjih letih dejavnosti ministrstva za zdravje s tega področja niso izvajale, vse vloge so na čakanju," je še povedala predsednica Slovenskega ortodontskega društva.
Vse bolj obremenjeni z administrativnimi opravili
Hkrati je opozorila na vse večjo obremenjenost z administrativnimi opravili in poročanjem o izvedenih storitvah, o evidenčnih storitvah in o čakalnih dobah. Vse to še skrajšuje čas, namenjen pacientom.
"Zelo nas je presenetilo tudi dejstvo, da realnih podatkov o realnih čakalnih dobah praktično ni, da ne poročajo vsi izvajalci ter da obstoječi podatki niso kakovostni in primerljivi. In to kljub temu, da je bilo prav v ta projekt vloženega veliko časa in denarja, ki bi ga lahko namenili pacientom. Precej nejasnosti je tudi pri novih napotnicah glede stopenj nujnosti in VZS. Zelo si prizadevamo, da bi bil na področju ortodontije samo en VZS – za prvi pregled," je še povedala Lah Kravanja.
Razvojni odkloni, ki predstavljajo večino dela ortodontov, večinoma nastajajo zaradi razvad, ki jih otrok razvije v obdobju rasti. Razvade se kažejo prvenstveno kot motnje funkcije dihanja (dihanje skozi usta in drža odprtih ust) in požiranja (infantilno požiranje), pridružijo pa se jim spremljajoči škodljivi vedenjski vzorci, kot so sesanje prsta, trdoživo sesanje dude, podlaganje spodnje ustnice med zobna loka itd.
V Sloveniji do ortodontske obravnave upravičenih 90 odstotkov otrok
Tako Saša Savić kot Sanda Lah Kravanja sta pojasnila, da v Sloveniji metode zdravljenja, ki so kot pravice vključene v program ZZZS oz. zeleno knjigo storitev, skoraj v vseh primerih ponujajo korektno zdravljenje brez doplačil. Zdravstvena blagajna krije obravnavo zmernih in težjih nepravilnosti, blage oz. estetske pa v košarico pravic niso zajete.
To pomeni, da v Sloveniji do ortodontskega zdravljenja iz obveznega zavarovanja niso upravičeni samo otroci z lahko nepravilnostjo. Po oceni ortodontov je v Sloveniji okoli 90 odstotkov otrok upravičenih do ortodontske obravnave iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar je zelo dobro in spodbudno. Po pogovorih s kolegi ortodonti iz nekaterih drugih držav (Hrvaška, Švedska, Danska, Anglija), ki imajo primerljivo število otrok na ortodonta, ima pravico do tovrstnega zdravljenja le med 40 in 60 odstotki otrok, starih od tri do 18 let.
2