Sobota, 4. 5. 2019, 17.59
4 leta, 11 mesecev
Omejitve v Plitvicah, vstopnina v Benetkah. Kako pa je v Sloveniji? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,59
15
Zaradi trume turistov, ki dnevno obiščejo Benetke, so se v tem severnojadranskem mestecu odločili, da uvedejo vstopnino. Pri naših južnih sosedih, v Plitvicah, pa so število dnevnih obiskovalcev za obisk parka omejili. Kako pa se z množicami obiskovalcev in negativnimi vplivi, ki jih ti prinašajo, soočamo v Sloveniji? V Bohinju dražijo parkirnino, v Postojnski jami pa je število obiskovalcev omejeno s številom sedežev na vlakih.
Plitviška jezera je lani obiskalo nekaj manj kot 1,8 milijona obiskovalcev. Od leta 2006 se je njihovo število v tem hrvaškem biseru povečalo za več kot 600 tisoč. Te dni pa so tam število dnevnih obiskovalcev omejili na med 8.500 in 10 tisoč.
Plitvice lahko po novem obišče do deset tisoč turistov na dan.
Obiskovalci pa morajo rezervacijo termina in nakup vstopnice po novem opraviti že na spletu, dva dni pred obiskom parka. Ob prihodu v park to potrdilo na blagajni parka zamenjajo za pravo vstopnico, kar pa povzroča več ur čakanja v vrsti in nejevoljo pri obiskovalcih.
Za obisk Benetk bo treba plačati
Množice turistov, ki derejo v mesto, negativno vplivajo tudi na Benetke. Ta italijanski turistični biser dnevno obišče kar 82 tisoč turistov, letno pa skoraj 30 milijonov. Čeprav turisti predstavljajo glavni vir zaslužka za mesto in prebivalce, pa horde teh negativno vplivajo na kakovostno življenje lokalnih prebivalcev. Zaradi visokih cen nepremičnin se namreč vse več ljudi iz mesta izseljuje, velike križarke v beneški laguni pa ogrožajo tudi samo mesto in njegovo strukturo.
Velike križarke in množice turistov ogrožajo Benetke.
Da bi zmanjšali število turistov, so se oblasti odločile, da uvedejo plačljiv vstop v mesto. Enodnevni vstop, ki naj bi ga začeli zaračunavati že maja letos, naj bi stal tri evre, prihodnje leto naj bi se vstopnina zvišala na šest oziroma deset evrov v dneh, ko je obiskovalcev največ.
V Sloveniji turisti množično romajo v Postojno
V Sloveniji največ obiskovalcev preštejejo v Postojnski jami. Ta slovenski turistični biser letno obišče več kot 820 tisoč ljudi. Celotni park Postojnska jama, kamor poleg jame spada še Predjamski grad in nekaj drugih manjših jam, letno obišče več kot 1,3 milijona obiskovalcev.
15. avgusta lani je vse atrakcije, s katerimi upravlja podjetje Postojnska jama, skupaj v enem dnevu obiskalo kar 14 tisoč obiskovalcev, največ do zdaj. Samo v Postojnski jami so ta dan zabeležili 7.781 obiskovalcev.
Največ je Italijanov, domači gostje najraje na ogled jaslic
Kot nam je povedal prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj, med obiskovalci prednjačijo tuji gostje, teh je več kot 90 odstotkov, med njimi je največ Italijanov.
Prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj pojasnjuje, da dobrobit jame postavljajo pred ekonomsko logiko.
Med pet in sedem odstotkov vseh gostov pa predstavljajo domači. Obiskovalcev iz Slovenije je največ v času jaslic in takrat, ko se obisk jame in akcijske ponudbe vstopnic oglašujejo, praviloma v mesecu novembru.
Vrstni red od drugega mesta dalje se spreminja in je odvisen od tega, kako se velike turistične agencije odločajo, katere trge bodo spodbujale posamezno leto. V prejšnjih letih je bilo tako na primer veliko gostov iz Južne Koreje, kakšno sezono izstopajo nemški gostje, Poljaki, Čehi, pa tudi Slovenci, Hrvati ali Madžari.
Zanimivi so tudi vzhajajoči trgi, na primer Tajvan, Hongkong, Kitajska, ki zelo hitro rastejo in bodo v prihodnje gotovo predstavljali pomemben del obiskovalcev. Postojnska jama je globalna destinacija, ki gosti obiskovalce iz 156 držav sveta.
Postojnska jama omejitev že ima - število sedežev na vlaku
Prvi mož Postojnske jame pojasnjuje, da dobrobit jame postavljajo pred ekonomsko logiko. Drugače pri naravni in kulturni dediščini preprosto ne gre, pravi. Glede omejitve števila obiskovalcev, kot jo uvajajo v Plitvicah ali Benetkah, dodaja, da imajo veliko srečo, saj je pri njih omejitev že samo število ljudi na vlaku. Več kot toliko, kolikor je sedežev ne vlaku, jih v Postojnsko jamo niti ne morejo peljati.
Njihova logistika prevoza in razporejanje terminov obiskov jim daje to prednost, da lahko ves čas nadzorujejo, koliko gostov je v jami. V Plitvicah si lahko v naravi ves dan ali pa tri ure, vodeni ogled Postojnske jame pa traja uro in pol, potem pa te vlak iz jame mora odpeljati, sicer bi bila popolna anarhija in kaos, pojasnjuje Batagelj.
Delajo le tisto, kar je dobro za jamo
Batagelj dodaja, da je zelo pomembno trajnostno ravnanje z jamo. "Pri nas velja načelo, da delamo le tisto, kar je dobro za jamo in gosta. Po izobrazbi sem geograf krasoslovec, tukaj na naravno vrednotno gledamo nekoliko drugače kot ekonomisti in pravniki. Naš cilj je, da jo zanamcem pustimo v boljšem stanju, kot smo jo dobili, in z njo vsi zaposleni delamo zelo lepo. Tako so vsi naši ukrepi z vidika varovanja, čuvanja, razvoja ali razporeditve obiska vedno v luči trajnostnega razvoja jame, ne zgolj ekonomije. Da znamo delati uspešno, pa smo tudi že dokazali," dodaja.
Postojnsko jamo letno obišče več kot 820 tisoč ljudi.
Koncesijski denar od vstopnic dobita občini, del se vrača v jamo
Večino koncesijskega denarja od pobranih vstopnic, 99 odstotkov, dobita občini Pivka in Postojna, država dobi le odstotek. Občini morata nato državi poročati, kaj sta s tem denarjem naredili. Večinoma pa gre tukaj za infrastrukturne projekte, prednost pa imajo projekti, ki delajo čisto porečje reke Pivke (na primer kanalizacijsko omrežje).
Drugi del koncesijskega denarja pa se vrača v jamo, kjer skupaj z državo ob strokovnih podlagah Inštituta za raziskovanje krasa ter usmeritvah Zavoda za varstvo narave pripravijo seznam vlaganj.
Manj pločevine ob Bohinjskem jezeru?
Z množicami turistov pa se zlasti v poletnih mesecih soočajo tudi v Bohinju in na Bledu. Bohinjski mestni svetniki so letos aprila, da bi zmanjšali količine pločevine, podražili parkiranje ob jezeru. Za uro parkiranja bo treba po novem odšteti tri evre na uro. Obiskovalce želijo prepričati, da svoj avtomobil pustijo na bolj oddaljenih in cenejših parkiriščih (na primer v Bohinjski Bistrici), nato pa do jezera uporabijo brezplačen avtobusni prevoz.
Parkiranje tik ob Bohinjskem jezeru bo v poletnem času dražje.
Z veliko gnečo in cestnimi zastoji pa se ob lepših dnevih soočajo tudi na Bledu. Domače turiste je lani razburila izjava direktorja Turizma Bled Matjaža Berčona, naj se domači gostje poleti Bledu raje izognejo, na obisk pa pridejo jeseni, pozimi ali spomladi, ko gneče še ni. Ta izjava je sicer sprožila pravi vihar, Berčon pa je pojasnil, da je želel s tem domačim turistom le priporočiti, naj se izognejo gneči, da pa so, seveda, ves čas dobrodošli.
15