Odločitev sodišča o izbrisanih bo treba spoštovati

Po dvajsetih letih je sodišče torej razsodilo, da je Slovenija izvajala diskriminacijo na osnovi etnične pripadnosti v primeru izbrisanih. Odločitev je pozdravila večina nevladnih organizacij, na ministrstvu za notranje zadeve pa je ne komentirajo, češ da gre za obsežno sodbo, ki jo bo treba temeljito preučiti na medresorski ravni in ugotoviti načine za izpolnitev obveznosti, ki jih je Sloveniji s sodbo naložilo evropsko sodišče. Odzivi naših sogovornikov na sodbo so različni, večina pa se strinja, da je treba odločitev evropskega sodišča spoštovati.

Jelko Kacin, minister za informiranje v Demosovi vladi: Odločitve sodišča se ne komentira, vzame se jo na znanje in se jo spoštuje. Ker gre za sodišče zunaj Slovenije, je to končna sodba, ki naj pomaga strezniti slovensko politično elito ter razumeti pomen neodvisnosti sodstva in pravne države. Še posebno sporočilno vrednost pa ima za tiste junake, ki sistematično ignorirajo slovensko pravosodje, še posebej sodišče, na katerem poteka proces zoper njih. Ta odločitev bi morala odmevati tudi v Bruslju na današnjem srečanju predsednika vlade s predsednikom evropske komisije.

Rajko Pirnat, minister za pravosodje v Demosovi vladi: Sodbe še nisem prebral, tako da težko komentiram. Izbris se je zgodil v prvi Drnovškovi vladi, v času Peterletove je ideja le izvirala. Treba bi bilo prebrati, kakšne kriterije in pogoje je upoštevala odločba, zlasti pomembno pa je tisto, kar je sodišče naložilo državi Sloveniji. Sodbo bo treba izvršiti, kolikšen bo učinek na javne finance, pa ne morem opredeliti, to bodo morali natančno preučiti državni organi. Kar zadeva val, ki bi se utegnil sprožiti, pa se zdi, da je evropsko sodišče ravno zato, da bi se izognili valu, Sloveniji naložilo, da ustanovi sklad za odškodnine.

Branko Grims, poslanec SDS: Odločbe sodišča še nisem prebral, zato tega ne bom komentiral. Obrnite se na vlado.

Irfan Beširević, aktivist izbrisanih: Zadovoljni smo s sodbo, čeprav ni popolna v smislu, da niso vsi tisti, ki so tožili, tožbe dobili. Kljub temu je sodba dokazilo, da je takratna politika storila napako, ko nas je izbrisala. Veliko se govori o odškodnini, ki ni bistvena, bistvo je moralno zadoščenje. Upam, da bodo politiki zdaj naredili vse, da bodo postopki za ureditev statusa stekli hitreje, zdaj jih zavračajo, traja pa leto in več, da si status urediš.

Matjaž Hanžek, nekdanji varuh človekovih pravic: To je bilo pričakovati, ker tako izvršna kot zakonodajna politika ni hotela razumeti, da Evropa ne bo dovolila kršenja človekovih pravic. Čeprav so bili uvidevni in so čakali, da bo politika sama uredila in popravila krivico, pa slovenska oblast tega ni bila sposobna. Če Slovenija zdaj ne bo sama uredila statusa izbrisanim oziroma jim izplačala odškodnin, bo evropsko sodišče čez eno leto državi spet naložilo izplačilo, kar bo veliko dražje, kot če bi to sama uredila. Evropsko sodišče je sicer že leta 2010 slovenski vladi namignilo, da moramo to storiti, pa se je pritožila, namesto da bi molčali in naloženo izpolnili. S tem smo pokazali, da se nam ne sanja, kaj je pravna država, odločitev sodišča pa je veliko hujša, kot bi bila, če bi to sami uredili.

Matevž Krivic, pravni zastopnik izbrisanih: Moj prvi vtis o tej sodbi, potem ko sem lahko prebral le njen izrek in v obrazložitvi preletel le točke 406–415 (o odškodnini), je za tistih šest "zmagovalcev" (in za tistih mnogo tisočev, ki jim bo zdaj morala v enem letu Slovenija sama ponuditi ustrezne odškodnine, če noče, da bi jih tudi za njih določil Strasbourg) izvrsten – glede na prejšnjo sodbo "malega" senata ESČP nad vsemi mojimi pričakovanji. Ponavljam, prvi vtis – za pravo oceno bo treba zelo natančno proučiti vso sodbo – tudi za odgovor na vprašanje, kaj zmaga teh šestih pomeni za preostalih pet pritožnikov (enega je izločila smrt, dva prva sodba "malega" senata in še dva ta današnja sodba). Če že niso bili (iz formalnih razlogov) deležni "privilegija", da bi tudi o njihovem primeru odločal Strasbourg, si težko predstavljam, da bi bilo zdaj njihove primere mogoče izločiti tudi iz obravnave v Sloveniji, če bodo seveda zanjo izpolnjevali pogoje. Jasnejši vpogled v vsa ta vprašanja nam bo najbrž dal tudi študij številnih ločenih mnenj k tej sodbi.

Bolj kot komentar nas zagovornikov izbrisanih, ki smo s to sodbo najbrž vsi zelo zadovoljni (vsaj delno pa nad njo celo navdušeni), bo za javnost seveda zanimiv komentar nasprotne, tj. vladne strani. Bojim se, da ga po tej zveneči klofuti, ki jo je Slovenija dobila iz Strasbourga, še dolgo ne bomo slišali, zato sem se tudi odločil, da tvegam ta prvi komentar: da vlado z njim še dodatno izzovem.

Wedam Lukićeva: Sodba je dokaz, da je ustavno sodišče odločalo pravilno Dragica Wedam Lukić, ki je bila ustavna sodnica, ko je slovensko ustavno sodišče leta 1999 izdalo prvo razsodbo o izbrisanih, meni, da bo sodba evropskega sodišča prinesla vsaj delno zadoščenje izbrisanim. Hkrati je sodba zanjo dokaz, da je slovensko ustavno sodišče v primeru izbrisanih odločalo pravilno.

S pravnega vidika sodba po njenih besedah pomeni, da bo država morala v enem letu urediti sistem odškodnin tudi za vse ostale izbrisane. Po njeni oceni bi bilo dobro, da bi država to uredila po sistemu, kot ga je denimo sprejela za žrtve vojnega nasilja, saj bi to ljudem olajšalo uveljavljanje pravic. "Takšen sistem, kot razumem, pričakuje tudi evropsko sodišče, saj če bo vsak sam vodil postopek pred sodišči, se bo to spet vleklo in obremenjevalo sodišča. Sama navodilo sodišča razumem tako, da mora država sprejeti zakon in določiti neke kriterije za izplačilo odškodnin. Je pa jasno, da bo to lahko spet predmet razsojanja pred evropskim sodišče, če kriteriji ne bodo takšni, kot pričakujejo izbrisani," je dejala.

Saccucci: Sodba evropskega sodišča je zgodovinska Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice je nedvomno zgodovinska odločitev, ki je dokončno potrdila nezakonitost izbrisa in njegovih posledic ter predstavlja osnovo za začetek kompenzacije vseh žrtev izbrisa, pa je povedal odvetnik izbrisanih Andrea Saccucci. Kot je navedel Saccucci, bo višina odškodnin omenjeni šesterici predstavljala tudi izhodišče za določitev zneskov, ki jih bo treba priznati vsem izbrisanim. Temu se slovenska vlada po odvetnikovih besedah ne bo mogla izogniti, saj bi se ostali izbrisani v nasprotnem primeru lahko enostavno obrnili na sodišče, ki bi zopet odločilo tako, kot je v torek.

Sicer pa je Saccucci prepričan, da bo vlada nemudoma našla sredstva za izplačilo odškodnin šesterici in tako izpolnila dolžnost, ki jo ji nalaga sodišče. Glede izplačila odškodnin ostalim izbrisanim pa odvetnik sam opozarja, da sodišče ni zahtevalo, da se takoj začne z izplačevanjem odškodnin. Navsezadnje bo treba določiti tudi kriterije in pogoje za izračun povzročene škode, saj slednja ni bila nujno enaka za vse izbrisane.

Saccucci upa, da bo vlada pripravljena na skupne pogovore za določitev teh kriterijev, na podlagi katerih bi lahko dosegli nek splošen dogovor o sistemu odškodnin, ki ga bo treba nato poslati tudi v končno presojo evropskemu sodišču. "Mislim, da si bomo tako mi kot vlada zdaj vzeli to leto dni časa, da bomo našli usklajeno rešitev, ki bo lahko razumna in pravična za žrtve, vzdržna za vlado in skladna s sodbo sodišča," je še dodal Saccucci.

Nevladne organizacije: Sodba o kršitvi pravic izbrisanih izjemen uspeh Sodbo pa so pozdravile tudi nekatere nevladne organizacije in jo ocenile kot izjemen uspeh. Kot so zapisale v svojem skupnem odzivu, pričakujejo, da se bo glede na vsebino sodbe vlada s problemom izbrisa morala znova pričeti ukvarjati.

Že dve leti opozarjajo na to, da so leta 2010 sprejete zakonske rešitve nezadostne Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Mirovni inštitut, Združenje za varstvo človekovih pravic (Unione Forense per la tutela dei diritti umani) in Amnesty International Slovenije v skupnem odzivu poudarjajo, da že dve leti opozarjajo na to, da so leta 2010 sprejete zakonske rešitve nezadostne in da bi jih bilo treba revidirati.

"Pričakujemo, da se bo glede na vsebino sodbe vlada s problemom izbrisa morala znova pričeti ukvarjati, da bo v skladu s sodbo v enem letu pripravila celovite ukrepe ter da bo v njihovo načrtovanje vključila tudi predstavnike izbrisanih," so zapisali.

Ocenjujejo, da je sodba za Slovenijo zelo pomembna Ob tem nevladne organizacije ocenjujejo, da je sodba za Slovenijo zelo pomembna, saj "nas sili k soočenju z dejstvi iz preteklosti in k priznanju, da je izbris pomenil kršitev človekovih pravic". Prav tako menijo, da sodba oblasti nagovarja, da prevzamejo odgovornost in v celoti popravijo storjene krivice.

Hkrati pa izpostavljajo za izbrisane manj ugodne plati sodbe. Nevladne organizacije namreč ugotavljajo, da je sodišče zaradi procesnih razlogov kršitev konvencijskih pravic ugotovilo samo za šest od desetih pritožnikov. "Vendar to po naši oceni ne vpliva na popravo krivic na nacionalni ravni, saj mora država ustrezne ukrepe za priznanje škode sprejeti za vse izbrisane," so zapisali.

Sodišče razsodilo, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji v torek razsodilo, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih. S tem je potrdilo sodbo iz leta 2010, ko je sodišče ugotovilo, da je Slovenija omenjenim posameznikom kršila pravice, zapisane v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, in sicer pravico do varstva zasebnega in družinskega življenja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva. V torek pa je sodišče ugotovilo kršitev še enega člena konvencije, ki govori o prepovedi diskriminacije.