Odbor za zdravstvo znova razpravljal o reševanju čakalnih dob v zdravstvu

Ukrep plačevanja zdravstvenih storitev po realizaciji je bil z namenom skrajševanja čakalnih vrst uveden z zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Prvo poročilo se nanaša na obdobje od 1. aprila do 31. julija 2023, drugo je za obdobje med 1. avgustom in 31. decembrom 2023.

Ministrica je spomnila, da so za okrepitev zdravstvenih zmogljivosti v letu 2023 zdravstvenemu sistemu namenili 131 milijonov evrov. A z omenjenimi sredstvi niso dosegli želenih učinkov, saj se podatki o čakalnih dobah niso spremenili v smeri, kot so si želeli. Zato je treba poiskati učinkovitejše rešitve.

Pojasnila je, da so nekatere ukrepe že sprejeli, v proceduri pa so še drugi, ki "sistem počasi, a zagotovo usmerjajo v pravo smer". Med drugim je napovedala nov obračunski model, ki bo okrepil vlogo glavarine, in omenila usmeritve na področju urejanja čakalnih seznamov. Kot je dejala, je pravilnik o naročanju in čakalnih dobah trenutno v medresorskem usklajevanju.

Pojasnila, na kakšen način se podatki zbirajo in kaj pomenijo

S sodelavcem z ministrstva za zdravje Markom Ogorevcem sta ob tem članom odbora danes tudi pojasnjevala, na kakšen način se podatki zbirajo in kaj pomenijo. Tako se po besedah ministrice denimo v sistemu e-naročanja šteje, da oseba čaka nedopustno dolgo že minuto po tistem, ko je vpisana v čakalni seznam, če je dodeljeni termin zamaknjen dlje, kot znaša najdaljša dopustna čakalna doba pri stopnji nujnosti iz napotnice. Kot je dejala ministrica, se v zadnjih mesecih trudijo narediti podatke in sezname pregledne in realne.

Zvonko Černač (SDS) je ob obravnavi omenjenih poročil in ugotovitvi, da so se čakalne dobe še povečale, ministrico pozval k pripravi nabora konkretnih ukrepov in zavez, na katere naj tudi veže svojo odgovornost. Podatki iz obeh poročil jasno in nedvoumno izkazujejo, da se je med januarjem in decembrom 2023 število čakajočih po vseh kriterijih povečalo, je opozoril. Dodal je, da je po tem, kar so videli v poročilih in slišali na današnji seji, zelo skeptičen glede tega, da se bodo "številke v doglednem času izboljšale".

Poslanci koalicijske Svobode so po drugi strani pritrdili ministrici, da so nekateri ukrepi že bili sprejeti. Kot je menila Tereza Novak, so koraki različni, a gredo v pravo smer in vse naenkrat ni mogoče. Robert Janev je podobno ocenil, da gredo v smeri želenega, a morda nekoliko počasneje tudi zato, ker se je v zadnjih letih na tem področju premalo naredilo.

V NSi so prepričani, da bi dostopnost v zdravstvenem sistemu lahko izboljšal njihov predlog dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Z njim bi v primerih preseganja najdaljše čakalne dobe zavarovanim osebam omogočili, da storitev opravijo pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki ni del javne zdravstvene mreže. Storitev pa bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) plačal neposredno izvajalcu zdravstvene dejavnosti v višini cene storitve, kot je določena v javni zdravstveni mreži.

Iva Dimic (NSi) je poudarila, da je namen predloga, "da denar sledi pacientu" in se na ta način skrajša čakalne dobe. "Zakaj se na strani vlade in koalicije tega otepate in iščete različne druge vzvode, ki ne dajo rezultatov," je spraševala poslanka NSi. Ob tem pa je napovedala, da bodo s predlogom, ki so ga tokrat vložili ponovno, vztrajali, dokler se razmere v zdravstvenem sistemu ne izboljšajo.

Za predlog zakona so glasovali štirje člani odbora

Odbor predloga zakona ni podprl, zanj so glasovali štirje člani odbora, devet jih je bilo proti. Podprli so ga še v SDS, prav tako mu je podporo izrazila zdravniška zbornica. Po drugi strani so mu v razpravi nasprotovali poslanci Svobode, proti sta se izrekli tudi Valentina Prevolnik Rupel in generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar.

Janev je svojo odločitev pojasnil z besedami, da "odtekanje javnega denarja v zasebne žepe" pomeni razpad javnega sistema, zasebniki pa lahko pomagajo tako, da stopijo v javno mrežo. Karmen Furman (SDS) je poslancem Svobode odgovorila, da imajo državljani od javnega zdravstvenega sistema vedno manj, čeprav plačujejo več. Po predlogu NSi pa bi po njenih besedah državljani hitreje prišli do storitev, ki jih potrebujejo.

Novice Ministrstvo po smrti pacientke odredilo nadzor v medicinskem centru Medicor

Novice 15 tednov zdravniške stavke: kako shajajo bolnišnice?

Novice V veljavo stopa novela zakona o zdravniški službi, ki določa naloge zdravnikov v času stavke