Očividci: Strupene odpadke iz Kemisa v skafandrih zakopali v Moravčah #video

Očividci Ljudske iniciative Moravče, ki delovanje peskokopa spremljajo že dalj časa, naj bi videli na desetine težkih tovornjakov, ki so v peskokop oziroma na "nelegalno smetišče Moravče Drtija", kot mu pravijo, v letih 2017 in 2018, nazadnje celo med novoletnimi prazniki, pripeljali strupene odpadke. Skozi Moravško dolino naj bi vozili težki tovornjaki, označeni s simbolom mrtvaške lobanje, material pa naj bi nato v peskokopu zakopavali delavci, oblečeni v skafandre.

Na novinarsko konferenco se je že odzval tudi minister za okolje Jure Leben in na Twitterju zapisal, da je takoj, ko je bil z zadevo seznanjen, odredil inšpekcijski pregled terena.

Dne 21. 12. me je o domnevnih nepravilnostih neformalno obvestil župan Balažic. Zaprosil sem ga za pisno obrazložitev, ki sem jo 27. 12. tudi prejel. Še isti dan sem odredil inšpekcijski pregled terena. Sem prvi v vrsti, ki z vso nestrpnostjo pričakuje rezultate. Ukrepi sledijo. https://t.co/Wzw9UTIiTQ

— Jure Leben (@JureLeben) January 10, 2019

Novice Krajani Vrhnike opozarjajo na pomanjkljivo protipožarno varnost v Kemisu #video

Na tem delu naj bi šlo tudi za vodovarstveno območje, ki je prepredeno s površinskimi tokovi vode. Voda z območja zakopavanja se izceja v Drtijščico, ta pa naprej v Radomljo, Kamniško Bistrico in Savo.

Material dovažajo podjetja, za katera se Moravčani sprašujejo, kaj bi lahko pripeljala

"V letu 2018 smo dobili podatke, da je bilo v prejšnjem letu dostavljenih 3.717 vnosov. Količine raznih snovi so velike tudi po več deset ton. Šokantno je, da so podjetja, ki dovažajo v Termit, podjetja, za katera sploh ne moremo najti povezave z dovoljenimi snovmi, ki so tam lahko," je dejal Jurij Kočar, predstavnik Ljudske iniciative Moravče.

Poleg ljubljanske termoelektrarne, katere pepel dovažajo upravičeno, je navedel še druga podjetja za zbiranje in predelavo odpadkov, na primer Ecoplus , Eko les plus, Ekol, Ekologija, Saubermacher Slovenija, Zoltan in druga, ki se ukvarjajo z različnimi odpadki. Po Kočarjevem mnenju je zato malo verjetno, da so tam pristali le gradbeni odpadki. Med podjetji iz kemične industrije sta Jub in Roto, za kateri se sprašuje, kaj bi lahko pripeljali tja.

V Moravčah marca 2018 pristalo tudi 130 ton blata in drugi odpadki iz Kemisa

Navedel je tudi primer podjetja, ki je iz Kopra v Moravče pripeljalo 200 ali 300 kilogramov gradbenega materiala. Ob tem se Kočar sprašuje, kako je mogoče, da je to podjetju ekonomsko upravičeno, če ne gre za posebne odpadke. "Ali tu ni nobenega ekonomskega izračuna ali pa sem dovažajo materiale, ki sem ne spadajo. Sum je po mojem mnenju popolnoma upravičen," pravi Kočar.

Kot je dejal, so marca 2018 iz Kemisa na Vrhniki pripeljali 130 ton blata, dve toni mešanice gradbenih odpadkov in 60 ton odpadkov neznanega izvora. "Uradno se je sanacija Kemisa končala že leta 2017, nevaren material pa naj bi peljali na sežig v tujino, zato bi bilo zanimivo izvedeti, kaj se je znašlo v Moravčah," pravi Kočar.

Župan: Za takojšnjo pomoč grem tudi na kolena

Kot je dejal župan Moravč Milan Balažic, je dan pred novinarsko konferenco, v četrtek, na deponijo ponovno prišla nova pošiljka šestih, sedmih ton odpadkov.

"Območje Termita se je v zadnjem desetletju agresivno širilo, tako da so naselja v okolici obkoljena s kopi, torej z odpadki. Očitno so ugrabili košček naše države in jo zdaj uporabljajo za svoje umazane nakane. Obstaja verjetnost, da bomo bitko za Moravško dolino izgubili. Odlaganje in zakopavanje ne potekata le z območja Slovenije, temveč tudi širšega prostora tega dela Evrope. Vse to Moravško dolino počasi, a zanesljivo iz enega od biserov predalpskih dolin spreminja v peščeno puščavo, zato na pomoč. Če je treba, da jo dobimo takoj, grem kot župan tudi na kolena, ker se stvari poslabšujejo iz dneva v dan," je dejal župan.

Zahteve Občine Moravče:

• takojšnja prepoved odlaganja nevarnih in strupenih odpadkov v Moravški dolini;
• kazenski pregon odgovornih za izigravanje predpisov, zakonov in jasno izražene ljudske volje leta 2007;
• izvedba neodvisne strokovne analize stopnje onesnaženja;
• dejanska sanacija in odvoz nevarnih in strupenih odpadkov iz Moravške doline.

Med svojimi zahtevami je omenil takojšnjo prepoved odlaganja vseh odpadkov, kazenski pregon odgovornih, izvedbo neodvisne strokovne analize stopnje onesnaženosti in sanacijo.

Če država ne bo ukrepala, jo bo občina prijavila Evropski komisiji

Termit po njegovem mnenju lahko pogojno in omejeno deluje v okviru svoje osnovne dejavnosti kot rudarsko podjetje za proizvodnjo in predelavo kremenovih peskov. Kot meni župan, bi bilo smiselno zahtevati tudi zamenjavo vodstva tega podjetja, saj je zdajšnje s svojim ravnanjem in zavajanjem izgubilo vsako zaupanje občanov Moravč.

"Če vlada in ministrstvo za okolje ne bosta ukrepala, smo ljudje, ki smo doma v tej dolini, pripravljeni nase prevzeti odgovornost in ustrezno ukrepati. Proti podjetju Termit bomo sprožili pravne postopke, Občina Moravče pa bo Republiko Slovenijo zaradi kršenja stockholmske deklaracije, pravnega reda Evropske unije in Republike Slovenije prijavila Evropski komisiji v Bruselj pa tudi drugim ustreznim organom v EU," je dejal Balažic ter dodal, da napoveduje tudi nove dejavnosti, ki bodo preprečile uničenje doline in zastrupitev prebivalcev. Končal je z mislijo, da so dolino od svojih prednikov prebivalci dobili čisto, skrbi pa ga, kaj bodo zapustili vnukom.

Novice Gradbeni inšpektorat tehtnico ponovno nagnil h Kemisu

Novakova: Glede na seznam podjetij težko verjamemo, da gre za gradbeni material

Poslanka Ljudmila Novak, ki je prav tako prebivalka Moravč, je poudarila, da nikakor ne nasprotuje prvotni dejavnosti Termita, ki je v Moravčah dolgoletna tradicija in zaposlitve prebivalcem zagotavlja še danes.

Kot je dejala, je že leta 2017 ministrici za okolje Ireni Majcen posredovala poslansko vprašanje v zvezi s problematiko in odgovor je bil, da ima podjetje vsa potrebna dovoljenja. Glede na pridobljeni seznam podjetij, ki tja dovažajo, to težko verjamejo.

Napovedala je, da bo kot poslanka ponovno poslala poslansko vprašanje in zahtevala seznam, v kakšnih količinah se dovaža material, kako se izvaja nadzor, zahtevala bo tudi izpis materialov iz Slovenije in iz tujine, ki se dovažajo na deponijo. Zanimala jo bo tudi izvedba presoje vpliva na okolje. Ob tem se je še vprašala, ali država morda zavestno tišči glavo v pesek, glede na to, da nimamo urejenega odvoza nevarnih odpadkov. Ali torej prav zato zamolči in spregleda takšno delovanje?

Fotografije z odlagališča, ki so jih posneli Moravčani

Fotogalerija

1

 / 13

Pred 20 leti kopališče, danes močno onesnažena voda

Deponija je danes ogromna in presega že vse meje, je dejal Jurij Kočar. Njena podoba presega prejšnje razsežnosti. To je Kočar poudaril zato, ker podjetje pod pretvezo, da sanira opuščene peskokope, govori, da bo območje popravilo v prejšnje stanje, kot je dejal Kočar, podoba pokrajine pa se zaradi deset metrov visoke deponije spreminja.

Odkopano območje je zalila voda in tam je nastalo umetno jezero, ki je pred 20 leti predstavljalo zelo obiskano kopališče. "Po letu 2007 ali leto prej se je situacija drastično spremenila in tja so začeli dovažati material, ki v to dolino ne spada. To jezero je obdano z deponijo s surovinami, ki so po našem mnenju zdravju škodljive, da ne rečemo strupene," je dejal Kočar.

Na deponiji je največ materiala metalurških podjetij

Kočar pojasnjuje, da na deponijo največ materiala dovažajo iz metalurških podjetij – žlindra in stranski produkti v metalurgiji. Veliko je elektrofiltrskega pepela iz Termoelektrarne Ljubljana. Pri iztresanju tega pepela prihaja do dviganja prahu tudi več deset metrov visoko, ta prah pa pri tem raznaša tudi na okoliške obdelovalne površine in bližnja naselja, pravi Kočar.

Dovažajo tudi ponoči, ko podjetje ni odprto, poslovni partnerji imajo njihov ključ

"Strupene snovi se pojavljajo v okolju zunaj deponije, v času deževja se tudi izpirajo. Podjetje in organi trdijo, da gre za takšno teksturo, da se v vodi snovi zadržijo, a naša opažanja kažejo, da ni vedno tako, da se vode iztekajo in nato izcejajo v Drtiščico brez kakršnegakoli čiščenja ali zajezitve. Primerno bi bilo narediti tudi raziskavo biološkega stanja vode," je dejal Košir.

Opomnil je, da je problematičen tudi hrup, in sicer tudi ponoči, ko podjetje ni odprto. V podjetju naj bi jim povedali, da ima na primer Termoelektrarna Ljubljana tudi njihov ključ, da lahko njihova tovorna vozila pridejo in material odlagajo brez njihove prisotnosti.

Tako kot podjetje tudi državni organi odgovarjajo, da je vse v redu

LIM je svoje ugotovitve poslala na številne državne organe, dobili pa so odgovore, da je vse pod nadzorom. "Vroč kostanj so si podajali med ministrstvi, zganila pa se je občina, in sicer z raziskavo, ki naj bi bila neodvisna. Iz nam neznanega razloga so za analizo izbrali geološki zavod iz Ljubljane, ki nima akreditiranega laboratorija za analizo vzorcev. Poudarek pri raziskavi naj bi bil na analizi izcednih voda, a to je bil le manjši del te raziskave. Vzorčilo se je tudi ob prisotnosti LIM, a vedno ob predhodni odobritvi podjetja, kje se ti vzorci lahko odvzamejo. S tem si je podjetje zagotovilo zaščito, da se ni delalo naključnih izkopov tam, kjer so bile surovine odložene mimo oči javnosti. Kaj je v deponiji, nihče ne ve," pravi Kočar.

Rezultati raziskave češkega laboratorija, ki so pokazali na obremenitev okolja s težkimi kovinami in drugimi snovmi, so vzeli pod drobnogled tudi v geološkem zavodu, kjer so ugotovili nepravilnosti, med drugim na primer veliko količino steklene volne, ki je bila v kubičnih metrih zakopana na deponiji, pojasnjuje Kočar.

"Podjetju so naložili ukrepe za izboljšanje razmer, a naredilo se ni nič, območja, kamor naj bi bil sicer dostop prebivalcem prepovedan, se ni zaščitilo in ljudje hodijo med strupi, in to vdihujejo," je dodal.

Na novinarski konferenci so ugotovitve podali poslanka Ljudmila Novak, župan Milan Balažic, vodja Ljudske iniciative Moravče Jurij Kočar in predstavnik organizacije Alpe Adria Green Anton Komat. Foto: Anja Ciglarič

Zgodba vzorčenja Kemisa se ponavlja

Anton Komat iz Alpe Adria Green je dejal, da je ministrstvo za okolje 25. avgusta 2017 organiziralo ustno obravnavo na terenu v Drtiji glede dejavnosti Termita, v povezavi z razširitvijo in povečavo izkopov. Kot je dejal, se je je udeležilo več predstavnikov institucij od inšpektorata do geološkega zavoda, Arsa in Eneta. Navedel je nekaj pomembnih ugotovitev izjav prisotnih, ob katerih so izstopale pomanjkljivosti.

"Nobeden od teh vodotokov ni doživel nobene analize, niso vzeli vzorcev sedimentov, na kar so opozorili v AAG. Čeprav je bilo rečeno, da je to dober predlog, analize niso bile izvedene," je dejal Komat in ob tem opozoril na to, da se "ponavlja zgodba Kemisa, glede tega, kako se je vzorčilo".

"Če je strup sedel na površino zemlje, je v prvih tednih ta v zgornjih centimetrih in se jemlje zgornji sloj. Na Vrhniki so jemali vzorce s sondo do globine 20 centimetrov, tako se je vse razredčilo in dobili so še dopustne odmerke. Pri Moravčah se ni vzorčilo na globini, temveč samo na površini." To namreč ni smiselno, saj so z zgornjim slojem prekrili na dno odložene odpadke, je pojasnil Komat.

"Glavni trik organizacij, ki želijo nekaj prikriti, je torej v načinu vzorčenja. Tudi Arso je imel pripombe, da je vzorčenje napačno. Na tak način se namreč ne najde nič ali pa so odmerki dopustni, ob tem pa je prejšnja vlada te dopustne meje dvignila tudi za 20-krat ali večkrat," pojasnjuje Komat.

Novice Inšpektorat: Kemis je kršil okoljevarstveno dovoljenje

Katastrofo bi lahko povzročil tudi zdrs velikih količin zemljine

Poleg napak pri vzorčenju (v laboratorijih se rezultatov namreč ne da spreminjati) se pri nalaganju sedimentov ne izvaja stabilizacija teh plasti, to pa omogoča, da pride do zdrsa zemljin. Gre za velike površine zdrsnega materiala, ki se lahko pomika sem ali tja. Podjetju je bilo naročeno, da mora to nujno urediti, ker bi lahko to predstavljalo večjo katastrofo. Takoj namreč pride do povezave z vodotoki in kontaminacije celotnega sistema, ki izvira iz Moravške doline, je pojasnil Komat.

Iz Češke je prišla precej prekoračena koncentracija težkih kovin in iz geološkega zavoda so pritrdili, da gre za kontaminacijo iz neznanega vira, ne iz gradbenih materialov, kar je indikacija v smeri, da se je na deponijo vozilo marsikaj, kar nanjo ne spada, je povedal Komat.

Arso: Vgrajevani material ima neposreden vpliv na vodotoke, kakovost zraka in bivanja

Arso naj bi podjetje opozoril, da ni razvidno, kaj je bil namen vzorčenja in kako so bila izbrana vzorčna mesta, kjer se bodo vzorci jemali. "Tisti, ki tam dela, točno ve, kje je kaj zakopano, zato ne vemo, kje so kaj zasuli, prikrili. Pozvani so bili, naj jasno navedejo kriterije izbora vzorčnih mest glede na namen, a nič od tega ni bilo narejenega, je pojasnil Komat. Arso je imel pripombe tudi na globino vzetih vzorcev, saj so površinski vzorci garancija, da se ne bo nič našlo.

Ogromno materiala je bilo pripeljanega od drugod, čeprav nima nobene povezave s koncesijo Termita. Uradna ugotovitev Arsa je bila, da ima vgrajevani material na lokaciji neposreden vpliv na vodotoke, kakovost zraka in bivanja.

O tem, kako se pospešuje hitrost izkopa kljub zakopavanju, po mnenju Komata veliko pove podatek, da naj bi bilo na lokacijo vgradnje vnesenih 875 ton materialov, izkopanih je bilo 3,5 milijona ton materiala, razdejanje pa prikazujejo predvsem slike iz zraka.