Zdravstveni dom Trebnje je v lanskem letu zabeležil slabih 12 tisoč obiskov obsojencev našega največjega zapora na Dobu, število psihiatričnih obravnav pa je s 1180 v letu 2009 lani naraslo na 6322.
S prvim januarjem 2009 je zdravstveno oskrbo obsojencev prevzela javna zdravstvena mreža. Tako je za obsojence na Dobu zadolžen Zdravstveni dom (ZD) Trebnje, ki mora obsojencem zagotoviti splošnega zdravnika, zobozdravnika, psihiatra, zobozdravnika in pristojnega za obravnavo odvisnosti od drog. Številke so presenetljive. Leta 2009 je splošnega zdravnika v ZD Trebnje obiskalo 10198 obsojencev, letos 11965. "Zelo veliko število obiskov je posledica specifične populacije in relativno lahkega dostopa do splošne ambulante," pojasnjuje zdravnik Zdenko Šalda, koordinator za delo z obsojenci v ZD Trebnje.
V ambulanti opravljajo tudi druge potrebe obsojencev
V splošni ambulanti namreč opravljajo tudi storitve, ki jih sicer drugi zavarovanci opravijo sami doma ali s pomočjo svojcev, pravi Šalda. "Obsojenci imajo številne druge potrebe, zaradi česar obiščejo zdravnika. Denimo pridobitev zdravniškega mnenja v zvezi s pomilostitvami, pridobitvijo različnih ugodnosti med prestajanjem zaporne kazni in podobno. Pogosti so tudi obiski zaradi različnih sporov z drugimi obsojenci ali osebjem zapora. Splošni zdravnik se torej v zaporu ne ukvarja samo z zdravjem obsojenca, temveč tudi s številnimi drugimi težavami, ki nastajajo med prestajanjem zaporne kazni," pojasnjuje Šalda.
Šalda: Porast obiska pri psihiatru posledica truda
Zgovoren je tudi podatek o psihiatrični obravnavi. Tako je leta 2009 psihiatrično pomoč poiskalo 1180 obsojencev, lani pa kar 6322 zaprtih oseb. "Občuten porast obiska pri psihiatru je posledica našega truda, da bi zagotovili boljšo dostopnost do psihiatra," trdi Šalda in dodaja, da so v to številko vključene tudi obravnave v ambulanti za zdravljenje odvisnosti od drog. "S psihiatrom, zunanjim izvajalcem, smo lani sklenili pogodbo, v kateri je klavzula, da ne sme biti čakalnih dob. Posledično je obisk pri psihiatru zelo narastel, saj so potrebe po psihiatrični oskrbi zelo velike," meni Zdenko Šalda.
V letu 2009 se je glede na leto prej zmanjšalo število hospitaliziranih oseb, in sicer za tri odstotke, kažejo podatki v letnem poročilu za leto 2009 uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, podatki pa veljajo za vse zavode za prestajanje kazni oziroma za 1965 obsojencev v letu 2009. Hospitaliziranih je bilo 183 oseb, 106 so jih med zdravljenjem varovali. Med najpogostejšimi vzroki za obisk specialistov so bile nevrotične težave, kar 1869 vseh zaprtih oseb je obiskalo specialista. Sledijo bolezni dihal (1401), prebavil (1161), bolezni kože (1123) in bolezni lokomotornega aparata (1033).
Samopoškodbe posledica brezizhodnosti
Leta 2009 je bilo v slovenskih zaporih 69 samopoškodb in poskusov samomora, kar je za osem odstotkov manj kot leto prej in so največkrat posledica obupa, nemoči, brezizhodnosti zaradi odvzema svobode, poslabšanja odnosov s svojci, konfliktov zaradi abstinenčne krize in drugih bolezenskih stanj. Najpogostejši načini so ureznine, obešanje, udarci, zaužitje in zastrupitve z zdravili. Med vsemi poškodbami je bilo 11 resnih poskusov samomora, dva sta poskušala z obešanjem, trije s predoziranjem s tabletami, štirje z zaužitjem kemikalij oziroma čistil. Dvema, enemu obsojencu in enemu priporniku, je poskus uspel; oba sta se obesila. Leta 2010 si je življenje vzel en obsojenec, ki je kazen prestajal v mariborskem zaporu, bilo pa je še pet drugih smrti; od tega dva zapornika na Dobu, en v Mariboru, ena obsojenka z Iga in eden z ljubljanske Povšetove.
Januarja že prvi samomor na Dobu
Sicer pa se je tudi leto 2011 začelo s samomorom na Dobu, kjer se je le 18 ur po začetku prestajanja kazni zaradi posilstva obesil 51-letni Konrad Kukovec iz občine Benedikt. "Od leta 2006 do danes je bilo med zaprtimi osebami 11 samomorov in 20 drugih smrti, skupaj 31 smrti. Od tega je bilo pet samomorov v zavodu na Dobu," je zapisala predstavnica za stike z javnostjo na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij Maja Likar.
3
