Četrtek, 24. 10. 2019, 11.15
5 let, 1 mesec
Obljubljena dežela? Kvečjemu "kavbojsko tržišče in bitka za preživetje"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,62
26
Število tujih delavcev v Sloveniji je od leta 2016 do danes po podatkih statističnega urada naraslo za približno 11 tisoč.
Vedno več tujih delavcev, ki pri nas opravljajo slabše plačana dela, v povprečju dela po 12 ur na dan, plačani so na urno postavko, na koncu pa pogosto ne zaslužijo niti za minimalno plačo, opozarjajo v sindikatih. Domači delavci v nekaterih slabše plačanih panogah sicer še vztrajajo, vendar pa jih na razpolago ni veliko. Ali na to vpliva tudi to, da se trg delovne sile v teh panogah spreminja v divje tržišče, kjer so pravila nadomestile nepoštene in izkoriščevalske prakse?
Potrebe delodajalcev po zaposlovanju tujih delavcev v zadnjih letih pri nas naraščajo. V Sloveniji po zadnjih podatkih državnega statističnega urada trenutno dela okoli 96 tisoč tujcev, ki predstavljajo približno deset odstotkov vseh delovno aktivnih prebivalcev naše države. Na zavodu za zaposlovanje so lani izdali okoli 39 tisoč delovnih dovoljenj. Največ tujih delavcev prihaja iz BiH, sledijo Srbija, Kosovo in Severna Makedonija, med državljani EU pa sta na prvih dveh mestih Hrvaška in Bolgarija.
Število tujih delavcev v Sloveniji se povečuje
Število tujih delavcev v Sloveniji je od leta 2016 do danes po podatkih statističnega urada naraslo za približno 11 tisoč. Največ jih dela v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, prometu in skladiščenju, trgovini in gostinstvu. Ob tem se postavlja vprašanje, kateri razlogi vplivajo na to, da delo v omenjenih panogah ne zanima domačih delavcev. Je za to krivo predvsem slabo plačilo ali k temu botrujejo tudi slabi delovni pogoji in dvomljiv sloves nekaterih delodajalcev v omenjenih panogah?
V javnosti je v torek odjeknila novica, da naj bi bila Slovenija zaradi pomanjkanja delovne sile pripravljena uvoziti več tisoč delavcev s Filipinov. Po poročanju Slovenskih novic, ki se sklicujejo na vire znotraj filipinske vlade, naj bi bila naša država pripravljena zaposliti od dva do pet tisoč Filipincev. Z ministrstva za delo so nam sporočili, da s tem niso seznanjeni. "Pobuda za sklenitev sporazuma s strani Slovenije ni bila poslana, niti je nismo prejeli s strani Filipinov," so pojasnili.
Vedno več tujih delavcev namesto po osem dela po 12 ur na dan
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pravi, da si delodajalci v določenih panogah že dolgo pomagajo z delavci iz tujine. "Ena od tipičnih dejavnosti, v kateri imamo že dolgo sezonske delavce iz tujine, je na primer pobiranje sadja. Zagotovo so to nižja kvalificirana dela, ki so manj plačana. Trenutno je na izbiro več vrst del, kar pomeni, da delavcem ni treba poprijeti za vsako delo, ker kar nekaj delodajalcev išče delavce za dela, ki so boljše plačana," razlaga Jerkičeva.
Goran Lukič iz Delavske svetovalnice prav tako poudarja, da ne moremo enostavno reči, da tuji delavci samodejno zapolnijo tista delovna mesta, ki naj bi (včasih) pripadala delavcem iz Slovenije: "Domači delavci še vedno delajo v vseh teh sektorjih, tudi v gradbeništvu in cestno-transportnem prevozništvu. Ker so potrebe delodajalcev toliko večje, jih zapolnijo tudi z migracijami."
"Na žalost imamo tudi v 21. stoletju primere, ko moramo delavcem pojasnjevati, da obstaja nekaj, kot je osemurni delovnik," razlaga Goran Lukič iz Delavske svetovalnice.
S tem ni po njegovih besedah nič narobe, je pa problematičen način, na katerega delodajalci ponujajo omenjena delovna mesta, in način, na katerega novačijo tuje delavce. Na Delavski svetovalnici v zadnjih tednih namreč opažajo, da vedno več tujih delavcev v povprečju dela po 12 ur na dan, plačani pa so na urno postavko. "Na žalost imamo tudi v 21. stoletju primere, ko moramo delavcem pojasnjevati, da obstaja nekaj, kot je osemurni delovnik," razlaga Lukič.
"Ti delavci so postavljeni pred vrata kolektivne pogodbe"
Ob pomanjkanju delavcev se delodajalci po njegovih besedah zatečejo k ilegalnim posrednikom, ki pa nimajo nobenega interesa, da bi delavce migrante informirali o tem, kakšni so dejanski pogoji dela in veljavna delovna zakonodaja: "Ti delavci so postavljeni pred vrata kolektivne pogodbe. To je zelo nevarna situacija, saj delavci, ki so pokriti s kolektivno pogodbo, postrani gledajo na te delavce, ki delajo po 12 ur na dan, saj slednji pritiskajo na normo in pogoje dela."
"Imamo ljudi, ki delajo precej več, kot bi morali, in ki živijo v vprašljivih življenjskih pogojih, na drugi strani pa klasičen problem inšpektorjev, ki jih je premalo," opozarja predsednica ZSSS Lidija Jerkič.
Jerkičeva ob tem opozarja, da je pred Evropsko agencijo za delo (Ela) trenutno devet primerov izkoriščanja napotenih delavcev. V petih primerih so bili delavci v Nemčijo oziroma Avstrijo napoteni iz Slovenije. Omenjeni delavci bodisi niso prejeli dela ali celotne mesečne plače, zaslužili so manj od minimalne plače, delodajalci, šlo je za slamnata oziroma celo za neregistrirana podjetja, pa jim niso plačali socialnih prispevkov in dopustov.
Nereguliran trg delovne sile postaja slovenski model
"Povsem enake stvari se seveda dogajajo tudi pri nas. V okviru agencij, ki morajo imeti koncesijo in morajo biti prijavljene kot agencije s koncesijo, je veliko podjetij, ki se sploh ne ukvarjajo s posredovanjem delavcev drugemu uporabniku, ampak, kot smo videli na primeru Luke Koper, z izvajanjem storitev," pojasnjuje Jerkičeva.
Kot ugotavlja predsednica ZSSS, nereguliran trg delovne sile postaja slovenski model. "Imamo ljudi, ki delajo precej več, kot bi morali, in ki živijo v vprašljivih življenjskih pogojih, na drugi strani pa klasičen problem inšpektorjev, ki jih je premalo. Seveda gre za damping delovne sile. Jaz se v zelo velikem obsegu srečujem s tem, ampak tu so prisotni tudi izsiljevanje, podkupovanje in grožnje."
Delodajalci ne morejo dobiti delavcev, obenem pa nočejo dvigniti plač
Lukič podobno kot Jerkičeva opozarja, da regulirani trg dela zaradi različnih mahinacij s posredniki postaja "kavbojsko tržišče brez pravil in bitka za preživetje, kjer obstaja samo še gola urna postavka": "Delodajalci imajo kronične težave s tem, da pridobijo kader. Zakaj? Zato, ker že svojim obstoječim delavcem očitno ne ponujajo ustreznih pogojev, kaj šele, da bi lahko privabili nove."
Pričakovanje, da bodo delavci migranti delodajalcem vedno rekli da, je po njegovih besedah zmotno: "Pritok delavcev, ki smo mu priča zdaj, je le začasen, Slovenija pa postaja vedno bolj tranzitna in vedno manj ciljna destinacija delavcev migrantov. Delodajalci so ujetniki lastne nesposobnosti, ker vztrajajo pri tem, da nočejo dvigniti plač, ne morejo pa dobiti niti domačih niti tujih delavcev."
Delavec zasluži trikrat več kot doma, a še vedno dela pod minimalno plačo
Slab glas pa se medtem hitro širi. Domači delavci zaradi dvomljivega slovesa nekaterih delodajalcev nočejo poprijeti za to delo, ki ga ti ponujajo, tuji delavci pa kmalu ugotovijo, da lahko v tujini pod boljšimi delovnimi pogoji zaslužijo več denarja. In posledice? "Potem se bosta domači in tuji delavec srečala na istem gradbišču oziroma delovišču v Avstriji in Nemčiji," še dodaja Lukič.
Jerkičeva medtem poudarja, da imajo delodajalci problem s tem, da bodisi ne prilagajajo proizvodnje ali ne delajo stvari, za katere bi se dalo ljudi več plačati: "Ali pa imajo še vedno dovolj ljudi, ki jih lahko slabo plačajo, da jim prvega in drugega ni treba narediti. Delavec, ki pride v Slovenijo s problematičnega območja, ima kar naenkrat trikrat višjo plačo kot doma, pa še vedno dela za ali pod minimalno plačo. Ne razume jezika, težko se kam obrne, informacij mu delodajalec ne bo dal. Da, nakopičilo se je veliko problemov."
26