Četrtek, 16. 5. 2019, 15.56
5 let, 6 mesecev
Obisk ljubljanske stolnice je za turiste po novem plačljiv #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,17
11
Od letošnjega 1. maja morajo turisti za ogled ljubljanske stolnice plačati vstopnino.
Da je Ljubljana turistično vse bolj zanimiva, občutijo tudi v ljubljanski stolni in župnijski cerkvi sv. Nikolaja na Ciril-Metodovem trgu, ki jo vsako leto obišče vedno več turistov.
To pa, kot pojasnjuje stolni župnik Roman Starc, "zahteva stalno varovanje (15 ur na dan vse dni v letu brez izjeme), dnevno čiščenje in redno vzdrževanje, z rednimi nabirkami vernikov pa lahko pokrivamo zgolj tekoče stroške elektrike, ogrevanja in mežnarjenja".
Dva evra za stroške čiščenja in varovanja
Letošnjega 1. majam so zato za turiste uvedli dva evra vstopnine, ki ne velja za predšolske otroke. "Upamo, da bomo z vstopnino lahko pokrili stroške čiščenja, varovanja in osebja, ki je za to potrebno," razloge za uvedbo spremembe navaja Roman Starc.
Za lokalno prebivalstvo vstopnine ni
Kot še pojasnjujejo v ljubljanski stolnici, pa vstopnina ne velja za domače obiskovalce in tiste, ki se bodo v cerkvi udeležili maše.
Vhod v ljubljansko stolnico.
Stolna in župnijska cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani
Po izročilu so prvo cerkev na mestu današnje ljubljanske stolnice zgradili v 7. ali 8. stoletju, v 12. ali sredi 13. stoletja pa je to postala župnijska cerkev, ki so jo kasneje dogradili in je po romanski dobila gotsko podobo. Ko je bila leta 1461 v Ljubljani ustanovljena škofija, so jo povzdignili v stolnico.
Na začetku 18. stoletja so gotsko cerkev porušili, na njenem mestu pa so med letoma 1701 in 1706 zgradili današnjo baročno cerkev. Pobudnik gradnje Janez Anton Dolničar (njegovo poprsje ob Dizmovem oltarju je naredil Angelo Putti) si je zamislil mogočno svetišče po rimskem vzoru, zato so se obrnili na slovečega italijanskega jezuitskega arhitekta, slikarja in teoretika Andrea Pozza. Ta naj bi stolnico tudi poslikal s freskami, vendar zaradi zaposlenosti na Dunaju tega ni mogel prevzeti, zato so to delo zaupali priznanemu lombardskemu slikarju Giuliju Quagliju.
V cerkvi so tudi kipi avtorja Angela Puttija (Pozzo), delo slavnega beneškega kiparja Francesca Robbe, ki je večji del svojega življenja preživel v Ljubljani in je med drugim tudi avtor Robbovega vodnjaka pred mestno hišo. Kupolo so zgradili šele leta 1841, poslikal pa jo je umetnik Matevž Langus.
V ljubljanski stolnici pa so tudi umetnine drugih pomembnih umetnikov, ki jih navajajo na spletni enciklopediji Dedi, in sicer delo Pietra Liberija, Paola in Giuseppeja Groppellija, Henrika Mihaela Löhra, Valentina Metzingerja, Janeza Mihaela Lichtenreita in njegovega sina Karla, Franceta Zajca, Franceta Goršeta. Arhitekt Jože Plečnik je leta 1952 podaril cerkvi škofovski prestol, malo pred smrtjo pa je preuredil Križevo kapelo. Ob obisku papeža Janeza Pavla II. je kipar Tone Demšar oblikoval nova glavna vrata, Mirsad Begić pa stranska.
Leta 2008 so ljubljansko stolnico razglasili za kulturni spomenik državnega pomena.
Vstopnine po cerkvah v Evropi:
| Cerkev | Vstopnina v evrih |
|---|---|
|
Sagrada Familia, Barcelona |
od 17 evrov naprej* |
|
Bazilika sv. Petra, Vatikan |
prost vstop |
|
Katedrala Santa Maria del Fiore, Firence |
prost vstop |
|
Duomo di Milano, Milano |
od 3 evrov naprej |
|
stolnica Notre-Dame, Pariz |
prost vstop |
|
stolnica sv. Štefana, Dunaj |
prost vstop |
|
Westminstrska opatija, London |
23 funtov (približno 26,90 evra)* |
|
Bazilika sv. Štefana, Budimpešta |
prost vstop |
|
Cerkev Vasilija Blaženega, Moskva |
500 ruskih rubljev (približno 6 evrov) |
*Cene veljajo za odrasle, lahko pa se razlikujejo tudi glede na mesto nakupa. Nakup prek spleta je cenejši kot na prizorišču.
Preberite še:
11