Petek, 5. 10. 2018, 16.06
6 let, 1 mesec
Občine podpirajo ustanovitev pokrajin: "O Prekmurju se zdaj odloča v Ljubljani"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,55
11
Za ustanovitev pokrajin so se na sredinem kongresu slovenski občin zavzeli predsedniki vseh treh združenj občin.
V slovenski politiki bo po več letih očitno znova aktualno vprašanje pokrajin. Predstavniki občin so namreč na sredinem kongresu slovenskih občin v Rimskih Toplicah pozvali k ustanovitvi pokrajin. Omenjeni ideji je naklonjen tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je obljubil, da bo razpravo o pokrajinah začel decembra. Ob tem se postavljajo vprašanja, zakaj je ustanovitev pokrajin za občine znova aktualna, koliko pokrajin potrebujemo v Sloveniji in ali je njihova ustanovitev mogoča brez dodatne birokratizacije.
Predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj meni, da Slovenija brez pokrajin izgublja pomemben razvojni inštrument. "Občine se ne morejo ukvarjati z regionalnim razvojem, ker občina po svoji logiki zastopa interese lokalne skupnosti. Če neka zadeva zahteva skupno financiranje, je težko doseči soglasje, kako se bo to izvedlo. Skupne regijske razvojne projekte z dolgoročnimi učinki je težko nastavljati, zato jih nimamo," poudarja Smrdelj.
"Bolj ko je država decentralizirana, večja je stopnja stabilnosti in demokracije"
Po njegovih besedah na ravni lokalne samouprave zato potrebujemo institucijo, ki je samostojna pravna oseba, ima lastna sredstva in politične organe oziroma organe za odločanje: "Podatki kažejo, da se pri nas na lokalni ravni porabi 13 odstotkov javnih sredstev. Povprečje OECD je 30 odstotkov, kar kaže na to, da je Slovenija zelo centralizirana država."
Če bi na lokalni ravni imeli na voljo še dodatnih 15 odstotkov javnih sredstev, ki bi bila v okviru pokrajin razpršena po državi, ljudje zastoja na državni ravni v nekaterih obdobjih, na primer pred državnozborskimi volitvami, ne bi občutili, poudarja Smrdelj: "Bolj ko je država decentralizirana, večja je stopnja stabilnosti in demokracije, hkrati pa se več časa posveča stvarem, ki so blizu ljudem in so zanje pomembne. Zdaj se pa o zadevah, ki na primer zadevajo Prekmurje, odloča v Ljubljani."
Smrdelj: Ob ustanovitvi pokrajin bi se lahko izkazalo, da je zaposlenih preveč
Na vprašanje, ali župani večinsko podpirajo ustanovitev pokrajin, Smrdelj odgovarja, da predstavniki občin v praksi občutijo, da se nekaterih zadev ni mogoče racionalno izvesti na način v okviru inštrumentov na ravni razvojnih regij: "Znotraj države so na posameznih regionalnih območjih v nacionalni pristojnosti oblikovani centri za socialno delo, policijske uprave in inšpekcijska okrožja. Malo je takšnih, ki se med seboj prostorsko ujamejo, zato na tem področju vlada velika zmeda."
"Zdaj se o zadevah, ki se tičejo Prekmurja, odloča v Ljubljani," poudarja predsednik Združenja občin Slovenije (ZOB) in župan občine Pivka Robert Smrdelj.
Če bi omenjene službe umestili znotraj posamezne pokrajine, naredili prenos nekaterih funkcij države na pokrajinsko raven, hkrati pa poskrbeli za določen del izvirnih pristojnosti pokrajine, bi po njegovih besedah dobili racionalno obliko povezanosti brez izgovarjanja, kdo je za kaj pristojen.
"Preprosto bi bilo vse tako bolj racionalno. Če ustanovimo pokrajine, se to splača. Iz finančnega zornega kota bi birokracije potrebovali celo manj, kot jo danes potrebujemo za vse mehanizme izpod države. Če bi vse zaposlene prenesli na pokrajine, bi dobili ogromen kadrovski potencial. Morda bi se izkazalo, da je zaposlenih celo preveč," meni Smrdelj.
ZOS: 12 razvojnih regij bi preoblikovali v pokrajine
V ZOS so po njegovih besedah podali predlog za razmislek o tem, da bi pokrajine oblikovali na podlagi že obstoječih 12 razvojnih regij. Kot poudarja Smrdelj, omenjeni sistem regionalnega razvoja ne deluje slabo, večji odstop od obstoječe ureditve pa bi zahteval več razmisleka ter nasprotujočih si argumentov.
"Nekateri bi hoteli imeti več, drugi manj pokrajin, ampak če bomo hoteli manj pokrajin, bomo naleteli na kup težav. Če 12 razvojnih regij preoblikujemo v pokrajine, dobimo inštrument, ki ga občine potrebujemo, dobimo decentralizacijo ter vzpostavimo sistem države, ki je potreben in je ne nazadnje zapisan tudi v ustavi," je prepričan Smrdelj.
V koalicijski pogodbi vlade Marjana Šarca je med izzivi zapisana tudi nadgradnja sistema lokalne samouprave. Koalicijske stranke so ob tem zapisale, da bo ob družbenem in političnem konsenzu, ki se bo odražal v potrebni ustavni večini v državnem zboru, potrebno izvesti vse potrebno za ustanovitev pokrajin.
Kot dodaja, bi morali pri ustanovitvi pokrajin najprej postaviti ogrodje pokrajin z imeni, sedeži in mejami, šele nato pa bi se morali osredotočiti na pristojnosti. Na pokrajinsko raven bi po njegovih besedah morali prenesti regionalne projekte, povezane s prometom, upravne enote, centre za socialno delo, domove za ostarele, inšpekcijske službe in srednje šolstvo.
Haček: Ne vsebina in financiranje, ključne dileme so število, ime in sedeži pokrajin
Strokovnjak za lokalno samoupravo Miro Haček poudarja, da med najpomembnejšimi vprašanji v dosedanjih razpravah o ustanovitvi pokrajin nista bila vsebina in financiranje, ampak dileme o tem, kje naj bo sedež določene pokrajine oziroma kakšno naj bo njeno ime. Hkrati je po njegovih besedah vedno žgoče tudi vprašanje, koliko pokrajin potrebujemo.
Strokovnjak za lokalno samoupravo Miro Haček meni, da bi bila ustanovitev pokrajin vsekakor smiselna in koristna. Če bi hkrati reorganizirali še državno upravo, pa bi po njegovih besedah "z eno potezo ubili dve muhi na en mah".
"V vladnem mandatu 2004–2008 je bilo predlaganih 14 pokrajin. V idealnem svetu bi to šlo, ampak v svetu, kjer je treba gledati tudi na učinkovitost, finančno avtonomijo in trdnost takšnih pokrajin, bi bilo bolje razmisliti o manjšem številu. Morda ne bi bilo slabo, če bi se vrnili h klasičnim pokrajinam in na primer prišli do števila šestih pokrajin," je prepričan Haček.
Na vprašanje, kakšen strošek bi ustanovitev pokrajin pomenila za davkoplačevalce, predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede odgovarja, da bi bile dodatne zaposlitve potrebne, če bi pristojni pokrajine ustanavljali kot ločen projekt, ne da bi se hkrati lotili reorganizacije državne uprave.
Z reorganizacijo državne uprave bi se izognili dodatni birokratizaciji
"Če bi z ravni države in občin določene pristojnosti prenesli na pokrajine, bi lahko dosegli določeno stopnjo racionalizacije, kar zadeva zaposlene. Vendar bi imelo večji smisel, da bi hkrati ob ustanovitvi pokrajin uvedli še racionalizacijo državne uprave. Tako bi bile pokrajine nekakšne dvoživke, saj bi kot enote lokalne samouprave izvajale regionalne naloge, hkrati pa bi izvajale nekatere naloge državne uprave," je pojasnil Haček.
Z vprašanjem pokrajin se je slovenska politika nazadnje ukvarjala v času Pahorjeve vlade. Leta 2011 je takratna ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan pripravila predlog regionalizacije Slovenije na šest pokrajin po vzoru šestih škofij.
Po njegovih besedah bi bila takšna reorganizacija razmeroma zahtevna, vendar pa bi se tako lahko izognili dodatni birokratizaciji. Na vprašanje, ali bi bilo ob oblikovanju pokrajin smiselno ukiniti tudi katero od 212 slovenskih občin oziroma združiti katero od manjšin občin, strokovnjak za lokalno samoupravo odgovarja, da bi bila to zahtevna, če ne skoraj nemogoča naloga.
"Občine se bodo na vsak način branile in se sklicevale na evropsko listo lokalne ustave, ki v takih primerih zahteva soglasje občin. Obstajajo boljši načini, kako doseči racionalizacijo, in sicer da se občine s pozitivnimi ukrepi spodbuja, da ustanavljajo skupne občinske uprave ali da več občin ustanovi samo eno administracijo," meni Haček.
Če bi se strankam uspelo dogovoriti o številu pokrajin, je kompromis mogoč
Po njegovih besedah predstavniki občin ne bodo navdušeni, da bi občine prenesle velik krog pristojnosti na pokrajine, saj že zdaj menijo, da so občine prešibke in nimajo dovolj pristojnosti: "Ko gre za vsebinski del, pristojnosti pokrajin in razmerja do občin, bi bilo treba vzeti relativno dobro zakonodajo iz mandata prve vlade Janeza Janše, jo položiti na mizo ter doseči vsaj minimalno soglasje z občinami."
V času prve vlade Janeza Janše je bil leta 2008 na temo vprašanja pokrajin izveden posvetovalni referendum, ki se ga je udeležilo 10,22 odstotka volivcev. V 12 referendumskih območjih izrekli za predvideno pokrajino, le v predvideni Osrednjeslovenski pokrajini so glasovali proti.
Potem se je po njegovih besedah na ravni države treba odločiti, kaj storiti z državno upravo in kako jo organizirati. "Kompromis in dvotretjinska večina sta potem mogoča, še zlasti, če bi se stranke lahko dogovorile vsaj o številu pokrajin. Bojim pa se, da utegne kakšna od njih trmasto vztrajati pri svojem stališču oziroma predlogu, ki ga je pripravila v preteklosti," še dodaja Haček.
11