Hrvaška avtorja z novo knjigo poskušata razsvetliti predvsem najbolj skrivnostno obdobje Titove kariere z najmanj znanega zornega kota - ruskega, pravzaprav Stalinovega.
"Poleg Stalina in Churchilla ni nikogar v Evropi, ki je tako močno vplival na takratno zgodovino Evrope," sta povedala William Klinger, hrvaški zgodovinar, ki deluje v italijanski Gorici in objavlja predvsem v italijanščini, in hrvaški publicist Denis Kuljiš ob slovenski predstavitvi svoje knjige Tito: neispričane priče (Tito: prezrte zgodbe).
Manjkajoči ruski, pravzaprav Stalinov pogled na Tita
V tej knjigi, za zdaj je na voljo le v hrvaščini, predstavljajo po njihovem mnenju najmanj znan in najbolj skrivnosten del Titove zgodovine, predvsem v desetletnem obdobju po letu 1934, ko je Tito, kot je povedal Kuljiš, "s poslanstvom ustvarjanja revolucije vstopil v Kominterno, prvo resno svetovno organizacijo po Vatikanu". Klinger je ob tem opozoril, da je bil prav ruski, natančneje Stalinov pogled na Tita, največja neznanka v Titovem mozaiku, katerega kamenčki so se počasi začeli zlagati šele leta 1943, ko se je Tito prvič javno pojavil v Jajcu.
Vsaka velika osebnost ni hkrati dobra osebnost
Zakaj sta se avtorja odločila za še eno knjigo o Titu? "Mediji že dolga leta tekmujejo v objavljanju senzacionalističnih odkritij o Titu, ki so bila z zelo redkimi izjemami pravzaprav precej nesmiselna," je opozoril Kuljiš. Neposredni razsodbi o tem, ali je bil Tito pozitivna ali negativna osebnost, se je vendarle izognil: "Težko je z enim stavkom oceniti takšno osebo, kot je bil Tito." Spomnil je, da je Churchill za Stalina dejal, da je bil velik človek, ne pa tudi dober, a nato ni želel komentirati, ali bi se tak stavek lahko nanašal tudi na nekdanjega jugoslovanskega predsednika, ki je nedvomno bil velika osebnost. Povedal je le: "Ni nujno, da je bilo vse, kar je Tito naredil, slabo." Soavtor knjige Klinger ob tem ne dvomi, da je bil Titov cilj revolucionarni boj za oblast, pri čemer je bila organizacija upora proti okupatorju sredstvo za dosego tega cilja.
Bolje ne bomo živeli, a bomo vsaj razumeli
Kuljiš se sicer zaveda, da ima preučevanje Tita zelo malo praktičnih naukov in nasvetov za boljše življenje, a vztraja, da ima poznavanje Tita in njegove zgodovine veliko smisla za razumevanje vsega, kar se je dogajalo in se še vedno dogaja v našem prostoru, kakor tudi v luči razmišljanj o krizi kapitalizma in možnostih vrnitve socializma v Evropi. Klinger soglaša in dodaja: "Nacionalni socializem obstaja, toda nacionalnega kapitalizma ni."
4
