Nekdanji šef Sove o vohunih v Sloveniji: Tega je več, kot si javnost predstavlja

Na razkritje informacij, da je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) decembra lani priprla dva tuja državljana, ki sta obdolžena vohunjenja za Rusijo, se je ob naših vprašanjih odzval nekdanji direktor Sove Janez Stušek.

Novice Sredi Ljubljane prijeli ruska vohuna. To je sledilo.

Stušek uvodoma poudarja, da je tovrstne zadeve zelo težko komentirati, saj je velikokrat ključ v detajlih, ki jih javnost praviloma ne pozna. Na splošno pa je glede na objavljene informacije mogoče reči, da je to zagotovo plod dobrega dela Sove, pri čemer ne dvomi, da je bilo prisotnega tudi veliko sodelovanja s tujimi obveščevalnimi službami.

Za vohunjenje predpisana kazen do osem let zapora

Na vprašanje, katere operacije naj bi domnevna ruska vohuna izvajala v Sloveniji in kdo so bile tarče, Stušek odgovarja, da je o tem mogoče zgolj špekulirati. Obseg obveščevalnega oziroma vohunskega dela je namreč zelo velik.

"Glede na objavljene informacije je mogoče reči, da je bilo ravnanje te velikosti in intenzitete, da naj bi domnevno izpolnjevalo znake kaznivega dejanja po 358. členu slovenskega kazenskega zakonika. Ta določa, da kdor služi tuji državi ali tuji organizaciji ali njunemu agentu, tako da zbira zaupne vojaške, gospodarske ali uradne podatke ali dokumente ali ji jih sporoči ali izroči ali ji omogoči, da pride do njih, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let," pojasnjuje nekdanji šef slovenskih obveščevalcev, zdaj pa odvetnik.

Novice Z direktorjem Sove o Pegasusu, protestih in pranju iranskega denarja #intervju

Na vprašanje, ali so ruski vohuni v Sloveniji prisotni že od osamosvojitve, Stušek odgovarja, da je tega več, kot si predstavlja splošna javnost. "Dostikrat mislimo, da smo kot država majhni in nepomembni, vendar to z vidika obveščevalnega dela ne drži. Pripadniki tujih obveščevalnih služb so seveda prisotni v Sloveniji, kar velja tudi za prisotnost skozi čas. Je pa tudi res, da kadar so pripadniki tujih obveščevalnih služb v Sloveniji 'najavljeni' (in tudi to je pogosto), to še ne pomeni nujno kaznivega dejanja vohunstva."

Prikrivanje identitete vohunov je splošna praksa

Stušek spomni, da ima Rusija kar nekaj obveščevalnih služb, kot so FSB, SVR, GRU, in s temi je praktično vedno prisotna v tujini. To velja tudi za Slovenijo. Je pa res, da to počnejo tudi druge države.

Vsaj eden od v Ljubljani priprti ruskih vohunov naj bi imel državljanstvo ene od držav Južne Amerike. Stušek pojasni, da je prikrivanje identitete in porekla obveščevalcev splošna praksa pri tovrstnem delu. To seveda velja tako za pripadnike ruskih obveščevalnih služb kot tudi druge.

Izročitev Rusiji ne pride v poštev, če bodo spoznani za krive

Stušek noče napovedovati, ali bosta priprta ruska vohuna zaprta v Sloveniji ali ju bodo slovenske oblasti izročile Rusiji. Predpostavlja, da bo kazenski postopek ugotovil vse elemente kaznivega dejanja.

"Upam, da bo postopek tekel brez pretresov (brez prejudica), vendar je težava, da takšnih postopkov slovenska sodišča niso vajena, kar lahko pripelje do zapletov v sodnem postopku. Če bodo akterji spoznani za krive, jih seveda čaka zapor v Sloveniji. Izročitev v Rusijo nikakor ne pride v poštev, če so spoznani za krive, saj je element kaznivega dejanja vohunstva služenje tuji državi, kar pomeni, da izročitev državi, za katero so akterji delovali, ne pride v poštev," je prepričan.

Novice Aretacije ruskih vohunov se po Evropi kar vrstijo

Po njegovem mnenju aretacija ne bo bistveno vplivala na slovensko-ruske odnose, saj je bilo tovrstnih aretacij v tujini kar nekaj, a to ne vpliva bistveno na meddržavne odnose.