"Nedopustno je, da je Turčija še vedno na seznamu varnih izvornih držav"

Prejšnji četrtek smo poročali, da so na ministrstvu za notranje zadeve trem družinam pripadnikov gibanja turškega klerika Fethullaha Gülena, ki so po spodletelem državnem udaru v Turčiji julija 2016 pribežale v Slovenijo, zavrnili prošnje za azil.

Po besedah beguncev, ki so spregovorili tudi za Planet TV, so jim na ministrstvu prošnje za azil zavrnili, ker naj ne bi predložili ustreznih dokazov, iz katerih je mogoče sklepati, da bi zaradi pripadnosti Gülenovemu gibanju ob vrnitvi v domovino lahko utrpeli škodo oziroma bi bilo v tem primeru ogroženo njihovo življenje.

Ministrstvo ne bi smelo spregledati ključnih dokazov in interesa otrok

V Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij opozarjajo, da se ministrstvo ni opredelilo do vseh navedb in dokazov, s katerimi je turški prosilec za mednarodno zaščito, ki so ga zastopali, dokazoval, kakšna nevarnost mu grozi ob vrnitvi v Turčijo.

"V tem delu je odločba zelo pomanjkljiva. Veliki del obrazložitve je namenjen stvarem, ki niso bistvene. Glede glavnih dokazov, ki jih je konkretni prosilec predložil, pa se na ministrstvu opredelijo zelo pavšalno, do nekaterih stvari pa sploh ne," poudarja direktorica omenjenega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad.

Kljub temu, da je konkretni prosilec za azil na odločitev ministrstva čakal 17 mesecev, se pristojni v odločbi po njenih besedah niso opredelili niti do načela največje koristi za njegove otroke: "To so dejstva, ki jih ne bi smeli spregledati, saj po navedbah opazovalcev turške oblasti zapirajo tudi ženske z majhnimi otroki."

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po poskusu državnega udara julija 2016 začel obračunavati tudi s političnimi nasprotniki, intelektualci in novinarji. Foto: Reuters

Države EU takšnim prošnjam za zaščito praviloma ugodijo

Kot poudarja Bervar-Sternadova, bo prosilec za azil, ki so ga zastopali, vložil pritožbo na odločbo ministrstva. Zdaj je na potezi upravno sodišče.

"Ker se sodišča v tovrstnih primerih redko vsebinsko opredeljujejo, pričakujemo, da bodo zadevo vrnili v ponovno odločanje. Ravno v primerih, kot je ta, je sicer smiselno, da sodišče samo odloči o pravici do zaščite in s tem jasno pokaže, da je neodvisno in da lahko posameznika zaščiti pred morebitnimi politično motiviranimi odločitvami izvršilne oblasti," pojasnjuje Bervar-Sternadova.

Kot dodaja, je pri nas trenutno le še nekaj turških družin, ki so zaprosile za mednarodno zaščito, medtem ko so mnogi zaradi dolgega čakanja odšli naprej v Evropo: "Ker očitno niso bili vrnjeni v Slovenijo, bi iz tega lahko sklepali, da so pristojnost za obravnavo njihovih prošenj prevzele druge države."

Ker omenjena odločba še ni dokončana oziroma pravnomočna, ima omenjeni turški begunec po njenih besedah še vedno status prosilca za mednarodno zaščito.

"Šele na podlagi dokončne oziroma pravnomočne odločbe bi se lahko začel postopek vračanja. Treba je povedati, da so glede na razloge, ki jih v prošnjah za zaščito navajajo turški prosilci za azil, ki so državo zapustili po poskusu udara, in glede na poročila mednarodnih organizacij druge države članice EU prosilcem že priznale zaščito," poudarja Bervar-Sternadova.

Turške oblasti brezobzirno zatirajo vsako obliko nasprotovanja

V Amnesty International Slovenija (AI) medtem poudarjajo, da turške oblasti po poskusu udara julija 2016 brezobzirno zatirajo vsako obliko nasprotovanja, pa naj gre za "novinarje, politične aktiviste ali zagovornike človekovih pravic".

Kot poudarjajo v omenjeni človekoljubni organizaciji, so posledice tovrstne politike, ki jo vodi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, občutili tudi v turški podružnici AI. Za rešetkami tako že devet mesecev sedi predsednik turške AI Taner Kilic, zaradi svojega človekoljubnega dela pa je več kot sto dni v zaporu preživela tudi direktorica turške AI Idil Eser.

Direktorico turške podružnice AI Idil Eser so turške oblasti po več kot stotih dneh v priporu na prostost izpustile konec oktobra 2017. Foto: Reuters

Dokazi proti osumljencem so trhli, konkretnih dokazov je malo

Kot so sporočili iz AI, pripadnikom Gülenovega gibanja, ki ga Turčija opredeljuje kot teroristično organizacijo, v domovini med drugim grozijo številni pritiski in nepošteni sodni procesi. 

"Po poskusu udara je bilo veliko ljudi pridržanih zaradi suma, da so pripadniki tega gibanja. Več kot 55 tisoč jih trenutno ostaja v predsodnem pridržanju, dokazi proti njim pa so zelo trhli. V številnih primerih oblasti nimajo nikakršnih dokazov o kriminalnem početju, kaj šele o vpletenosti v terorizem," poudarjajo v omenjeni nevladni organizaciji.

Prošnje za azil turških beguncev je treba obravnavati v luči razmer v Turčiji

Kot poudarjajo v AI, so dolgotrajna pridržanja v Turčiji rutinska, pogosto pa se izvedejo brez sodnega nadzora: "Vlada na sodstvo izvaja hud pritisk, več kot tretjina sodnikov in tožilcev je bila suspendirana ali pridržana. Najbolj osnovnih sodnih postopkov ne spoštujejo, zato ne moremo pričakovati pravičnega sojenja Gülenovim pripadnikom."

Turčija gibanje turškega klerika in nekdanjega imama Fethullaha Gülena, ki od leta 1999 živi v izgnanstvu v ZDA, smatra za teroristično organizacijo. Foto: Reuters

Hkrati dodajajo, da je poštenost sojenja zlasti v primeru močno spolitiziranih sodnih postopkov, ko gre za očitke terorizma, v Turčiji hudo vprašljiva. Slovenske oblasti zato opozarjajo, da je treba pri presoji, ali nekdo potrebuje mednarodno zaščito, z vso resnostjo upoštevati kršitve človekovih pravic v Turčiji in nevarnosti, s katerimi se v državi spopadajo nasprotniki oblasti.

"Nedopustno je, da je Turčija razglašena za varno izvorno državo"

Spomnimo, da je vlada Mira Cerarja Turčijo kot varno izvorno tretjo državo določila februarja 2016, torej še pred poskusom državnega udara, ki je v državi sledil julija istega leta. Novembra 2016 je Evropski parlament zaradi občutnega zmanjšanja demokracije, vladavine prava in svobode medijev v Turčiji izglasoval zamrznitev pristopnih pogajanj Turčije v EU.

Bervar-Sternadova ob tem opozarja, da glede na trenutne razmere, ki vladajo v državi, Turčija ne spada na seznam varnih izvornih držav. "Dejstvo, da je Turčija še vedno na seznamu varnih izvornih držav, kaže na to, da je Slovenija bilateralne oziroma gospodarske odnose s Turčijo postavila pred človekove pravice. To je nedopustno," še poudarja direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.

Ministrstvo: Uporaba koncepta varne izvorne države ni nujna

Na ministrstvu za notranje zadeve medtem poudarjajo, da se lahko država, ki je določena za varno izvorno državo, v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti za prosilca, ki je državljan te države, ne šteje za varno izvorno državo.

"Če prosilec izkaže tehtne razloge, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da ta država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito zanj ni varna izvorna država, se pri vsebinski obravnavi njegove prošnje ne uporabi koncepta varne izvorne države," pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu.

Po njihovih besedah v postopku presojajo tudi izjave posameznega prosilca ter jih primerjajo z aktualnimi in dostopnimi informacijami o izvorni državi: "Prošnje za mednarodno zaščito se v vsakem primeru obravnavajo individualno, pri tem pa se upoštevajo in presojajo vse osebne okoliščine vsakega konkretnega prosilca."

Kot so še dodali, večina prosilcev nima listinskih dokazov za svoje trditve, kar pa po njihovih besedah ne pomeni, da bo njihova prošnja zavrnjena: "V takem primeru presojamo, ali je prosilec podal utemeljene razloge, zakaj ni mogel predložiti dokazov."