Četrtek, 26. 3. 2020, 17.22
4 leta, 8 mesecev
Našli tri kose meteorita, nadaljuje se lov na veliki kos
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
1
Do zdaj so našli tri kose meteorita Novo mesto, ki je konec februarja eksplodiral nad Slovenijo. Vse tri so našli občani. Nadaljuje se iskanje največjih kosov, ki bi lahko imeli nekaj deset kilogramov, po optimističnih ocenah pa celo 50 kilogramov, nam je povedal geolog Bojan Ambrožič.
Kot nam je povedal Ambrožič, sta drugi in tretji najdeni kos tako imenovani breči. "Breča je kamnina, ki je sestavljena iz klasti, vmes pa je drobnozrnato – lahko tudi steklasto – vezivo. Drugi in tretji kos vsebujeta oba dela, torej klaste in vezivo. Prvi kos pa je le en klast," pravi geolog, ki o odkritjih piše na svoji spletni strani.
Tako so šele iz najdb drugih dveh kosov lahko ugotovili, da je meteoroid v vesolju trčil v druga telesa, ki so ga deloma stalila, nastala pa je breča.
Bojan Ambrožič z drugim najdenim kosom v laboratoriju CO Nanocenter
Nedavno je Ambrožič opravil tudi analizo kemične sestave mineralov v prvem odkritem kosu, ki ga je občan na svojem dovozu našel že po nekaj dneh po padcu. Ambrožič je tako podlagi te analize natančneje določil vrsto meteorita. Po prvih rezultatih gre za tako imenovani L-hondrit oziroma navadni hondrit z nizko vsebnostjo železa.
Koronavirus je tudi raziskovalcem meteoritov malce prečrtal načrte. Kose so namreč nameravali poslati na Dunaj na tako imenovano analizo kratkoživih radioaktivnih izotopov, s katero bi lahko med drugim ugotovili tudi, kako velik je bil meteoroid. A bo analiza morala počakati na umiritev razmer.
Na Zemljo padlo med 200 in 400 kilogrami meteoritov
Glede na trenutne modele bi bil meteoroid lahko velik štiri metre, na podlagi treh najdenih kosov pa ocenjujejo, da je na Zemljo padlo med 200 in 400 kilogrami meteoritov.
"Največji kos bi lahko tehtal do nekaj deset kilogramov, po optimističnih ocenah pa morda celo 50 kilogramov," pravi Ambrožič, ki dodaja, da je na Zemljo verjetno padlo od več deset do več sto kosov meteorita.
Tretji najdeni kos je najmanjši in tehta 48 gramov.
Sto kvadratnih kilometrov
Meteoritsko polje, kamor so padli kosi, je veliko kar 100 kvadratnih kilometrov, in sicer od vasi Hudeje pri Trebnjem do Stranske vasi južno od Novega mesta. Ambrožič je s kolegi preiskal že velik del področja in bo iskanje še nadaljeval.
"Manjše kose bo zdaj zelo težko najti, saj jih je prerasla trava in prekrilo listje, zato smo osredotočeni na največje kose, ki so tudi za znanost bolj pomembni," pravi Ambrožič. "Večji kot je kos, več informacij nosi, " dodaja.
Ambrožič je prepričan, da bodo odkrili tudi največje kose. "Morda ne letos, ampak šele čez nekaj let, a našli jih bomo," dodaja.
"Prej kot jih najdemo, bolje bo. Nedavni sneg bo sicer še pospešil oksidacijo, ki je bila vidna že na prvem najdenem kosu, a daleč od tega, da bi bili meteoriti, ki jih bomo našli v prihodnje, neuporabni za znanost," pravi Ambrožič.
Geolog poziva vse posameznike, ki bi morda našli kakšen kos, da jih o tem čim prej obvestijo.
Mini slovarček
METEOROID: manjša, pretežno kamnita gmota, ki kroži okoli Sonca;ASTEROID: večja, pretežno kamnita gmota, ki kroži okoli Sonca;
KOMET: komet tako kot meteoroid in asteroid kroži okoli Sonca, a je v primerjavi z njima sestavljen pretežno iz ledu in prahu;
METEOR: svetlobni pojav, ki spremlja pot meteoroida skozi ozračje;
METEORIT: ostanek, ki pade na tla.
Drugi najdeni kos je najtežji, tehta 469 gramov.
Koronavirus pregnal iskalce meteoritov iz tujine
Kot pravi Ambrožič, kose meteorita išče le še nekaj navdušencev, prvi val pa pojenja. Koronavirus je na srečo pregnal iskalce iz tujine, ki jih je bilo v prvih 14 dneh morda celo več kot slovenskih, meni Ambrožič. (Izvoz ali prodaja meteoritov iz države sicer nista dovoljena, saj so meteoriti naravna vrednota in so kot taki zaščiteni z zakonodajo. Več v članku s prve novinarske konference po padcu meteorita.)
Kot nam je še povedal Ambrožič, je v Sloveniji kose meteorita iskal tudi najbolj znan ameriški iskalec meteoritov Michael Farmer. "Neki domačim mu je pokazal kos, za katerega je Farmer dejal, da gre za meteorit, a se je pozneje izkazalo, da ni bil," pravi Ambrožič, ki poudarja, da je brez laboratorijskih analiz nemogoče potrditi, ali gre res za kos iz vesolja.
Prvi kos, ki ga je občan našel že nekaj dni po padcu, tehta 203 grame.
Izjemna redkost, da je padel prav na Slovenijo
Kot poudarja geolog, se padec tako velikega meteorita zgodi zelo redko, na vsej Zemlji v povprečju manj kot enkrat na leto.
"Slovenija je zelo majhna in da se to zgodi nad Slovenijo, je izjemna redkost," pravi Ambrožič, ki meni, da se bodo ljudje z območja Novega mesta šele čez nekaj let začeli zavedati, kako pomemben dogodek se je zgodil na njihovem pragu.
Tako so tudi na Jesenicah, kjer je aprila 2009 na Mežaklo padel meteorit Jesenice, šele v zadnjih letih spoznali, kako pomembno je bilo to, in zadnjih nekaj let organizirajo festival o meteoritih, pravi Ambrožič.
"Morda se bo v prihodnje zgodilo kaj podobnega tudi v Novem mestu, morda bodo odprli manjši muzej ali postavili table na mesta, kjer je padel meteorit," ugiba Ambrožič in dodaja, da gre za izjemno pomemben dogodek tako za znanost kot širšo javnost in morda v prihodnje tudi za turizem.
Lažni meteoriti
Bojan Ambrožič dobiva precej sporočil o najdbah meteoritov, a se pozneje izkaže, da gre za druge kamnine oziroma metalurške produkte. V Sloveniji je bilo v preteklosti namreč veliko manjših rudnikov in plavžev, zato se najde veliko žlinder, ki so tudi magnetne in jih lahko kdo zamenja za meteorite, pravi Ambrožič.
Poleg tega je po vsej Sloveniji zelo pogosta železova ruda limonit, ki jo zlahka zamenjamo za meteorit, saj močno spominja predvsem na železove meteorite.
Ambrožič poziva vse, ki bi našli nenavadne kamne, za katere sklepajo, da gre za kose meteorita, naj mu to sporočijo. Več o tem, kakšen je meteorit, preberite v članku Ali sem našel meteorit, ki ga je Ambrožič objavil na svoji spletni strani.
Preberite še:
1