Aktivno državljanstvo
Sobota, 14. 12. 2024, 21.58
2 uri, 7 minut
Aktivno državljanstvo
Nas bo napad presenetil? To je odgovor.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,31
Rusija po napadu na Ukrajino pogosto grozeče namiguje na uporabo jedrskega orožja. Te grožnje so v prvi vrsti pritisk na zahodno javno mnenje. Uporaba jedrskega orožja je malo verjetna, saj bi, če bi ena stran prva uporabila jedrsko orožje velike uničevalne sile, prišlo do medsebojnega uničenja. Kljub temu se zahodne države iz previdnosti pripravljajo na črne scenarije. Na fotografiji: rusko strateško jedrsko orožje.
Zaradi zaostrovanja razmer med Zahodom in Rusijo se vse bolj krepi strah pred morebitno večjo vojno, tudi jedrsko. Še zlasti v Skandinaviji so oblasti začele prebivalstvo opozarjati, naj se pripravijo na morebitne izredne razmere. V Sloveniji se je zato v zadnjem času pozornost javnosti usmerila na stanje zaklonišč. Ta v Sloveniji načrtno gradimo od leta 1973. V naši državi imamo po podatkih, objavljenih na vladni spletni strani, okoli 2.244 zaklonišč, v katerih je skupaj 348.537 zakloniščnih mest. Je pa vprašanje, koliko od teh je ustrezno vzdrževanih.
Vojna v Ukrajini, ki se je začela z ruskim napadom na vzhodno sosedo, je največji vojaški konflikt na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Od začetka vojne ruska stran pogosto namiguje na uporabo jedrskega orožja, govori se tudi o nevarnosti ruskih napadov na cilje v zahodnih državah. Napetost je povečala tudi nedavna ruska uporaba nove balistične rakete orešnik, s katerim je napadla cilj v Ukrajini. Vse to seveda povečuje negotovost med ljudmi, še zlasti v državah, ki so blizu Rusije.
Previdni Skandinavci se pripravljajo na najhujše
Ne preseneča, da so na Švedskem gospodinjstva začela novembra letos prejemati izvode nove brošure z nasveti prebivalcem, kako naj se pripravijo in ravnajo v primeru vojne ali drugih nepričakovanih kriz. Nasvete prebivalcem za ravnanje v primeru kriz ali vojne sta nedavno posodobili tudi Norveška in Finska.
V Sloveniji se je v zadnjih dnevih pozornost javnosti usmerila na zaklonišča, zlasti se postavljata vprašanji, ali jih imamo dovolj in v kakšnem stanju so. V Sloveniji zaklonišča načrtno gradimo od leta 1973. Kot piše na vladni spletni strani, imamo v naši državi okoli 2.244 zaklonišč, v katerih je skupaj 348.537 zakloniščnih mest. Večina zaklonišč je v urbanih središčih.
Vrste zaklonišč v Sloveniji
Praviloma se v Sloveniji gradijo zaklonišča v urbanih območjih z več kot deset tisoč prebivalci. Obveznost graditve je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno-varstvene, redno izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet ter pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in delovanje državnih organov. Za vse druge objekte v teh naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo. Zaklonišča kot depoje se gradi v muzejih, galerijah in arhivih ter knjižnicah nacionalnega pomena.
Zaklonišča se delijo na zaklonišča osnovne zaščite in zaklonišča dopolnilne zaščite. Prva zaklonišča zagotavljajo zaščito pred mehanskim, radiacijskim, toplotnim, kemičnim in biološkim učinkom. To so prostori, zgrajeni za sedemdnevno nepretrgano bivanje vsaj do 300 ljudi. Zaklonišča dopolnilne zaščite pa zagotavljajo zaščito pred padajočimi ruševinami in so opremljeni za 24-urno bivanje največ 50 ljudi.
Vzdrževanje zaklonišč
Zakonodaja določa, da je treba vsa zaklonišča osnovne zaščite na območju države redno vzdrževati. O zakloniščih ter o njihovem vzdrževanju in spremembah namembnosti se vodi evidenca na nivoju občin.
Za vzdrževanje zaklonišč in njihovo smotrno uporabo so odgovorni lastniki. Za zagotovitev varnosti in funkcionalnosti zaklonišča mora lastnik ali upravljavec zaklonišča za osnovno zaščito pridobiti potrdilo o primernosti zaklonišča vsakih deset let.
Zanemarjenost zaklonišč
Tako je vsaj na papirju. Novinarji Oštra so leta 2022, ko so zbrali podatke o 2.036 zakloniščih, ugotovili, da jih ima med temi 4,5 odstotka veljavno potrdilo primernosti, manj kot tri odstotke pa jih je imelo v zadnjem desetletju kontrolni preizkus.
Večina zaklonišč ni redno vzdrževanih
S podjetja IVD Maribor, ki je pooblaščeno za tehnične in kontrolne preizkuse zaklonišč ter revizijo projektne dokumentacije za zaklonišče, so za Siol.net odgovorili, da velika večina obstoječih zaklonišč, ki so vpisana v evidenco ministrstva za obrambo, ni redno vzdrževana. Vzdrževanje ter smotrna uporaba zaklonišč na osnovi zakonodaje je odgovornost lastnikov, ki morajo le-to izvajati z lastnimi sredstvi.
Kot je pojasnil Aleš Robnik, vodja centra požarne varnosti IVD Maribor, kot pooblaščeni pregledniki že zadnje desetletje in še leta nazaj opažajo, da je vlaganj lastnikov za potrebe vzdrževanja izredno malo, predvsem zaradi potrebnih finančnih vložkov za popravilo nevzdrževanih zaklonišč, ki gredo lahko v tisoče ali desttisoče evrov.
Najmanj zanimanja za preglede zaklonišč je med etažnimi lastniki večstanovanjskih stavb
Nevzdrževanost zaklonišča pa seveda slabi možnosti uspešnega zaklanjanja civilnega prebivalstva v primeru naravnih ali drugih nesreč, poudarja. Število zaklonišč, ki jih lastniki redno in sprotno vzdržujejo, je majhno. Najmanj zanimanja za kontrolne preizkuse zaklonišč je prav med etažnimi lastniki večstanovanjskih objektov, kjer bi na to obveznost morali vsakokratne lastnike opozarjati upravitelji teh objektov.
Robnik opozarja, da se v zadnjih 30 letih inšpekcijski pregledi zaklonišč skoraj ne opravljajo in je seveda inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami neposredno odgovoren za slabo stanje zaklonišč. Predpisano je tudi, da mora imeti vsako zaklonišče tudi usposobljeno ekipo za zaklonišče, ki ga redno sprotno vzdržuje in ga v primeru potrebe preuredi iz mirnodobne v zaščitno funkcijo in z njim upravlja, ko so v njem zaklonjeni ljudje. Brez poznavanja postopkov priprave, uporabe zaklonišča kot celote v vseh morebitnih načinih zračenja in stanja izolacije ima to zaklonišče lahko ničelno funkcijo.
Suha in vlažna zaklonišča. Stanje v prvih je boljše kot v zadnjih.
Kot pojasnjuje Robnik, obstajajo dve skupini obstoječih zaklonišč. Skupina suhih zaklonišč, kjer ni problema s povečano vlago oziroma z zatekanjem vode. Ta zaklonišča so bistveno bolj ohranjena. Bolj ohranjena so tudi zaklonišča, ki imajo postelje s platni, ker je manj plesni. V skupini vlažnih zaklonišč, kjer sta povečana vlažnost zraka in zatekanje vode iz različnih razlogov, pa so pojavi korozije na kovinskih delih naprav in napeljav tako obsežni, da je stanje marsikdaj nemogoče urediti brez zamenjave teh naprav in napeljav.
Nekatere vgrajene naprave imajo časovno omejeni rok uporabnosti, zato jih je treba prenoviti, dobaviti nove ali na novo kalibrirati. V velikem deležu obstoječih zaklonišč ni prisoten peščeni granulat ali pa je ta neustrezen. Ta granulat je potreben za ustrezno prezračevanje zaklonišč.
Gradnja novih zaklonišč
Kar zadeva gradnjo novih zaklonišč, pa zakonodaja določa, da je po končani gradnji novega zaklonišča treba opraviti tehnični preizkus, ki ga izvede tehnični preglednik, ki sta ga pooblastila ministrstvo za obrambo in uprava za zaščito in reševanje. Če ugotovitve in rezultati meritev izkazujejo stanje zaklonišča, ki je v celoti skladno s predpisi, zgoraj omenjeni pooblaščenec izda potrdilo o opravljenem tehničnem preizkusu zaklonišča, ki ima dobo veljavnosti deset let.
Na IVD Maribor večinoma opažajo, da nova zaklonišča po izgradnji ne izpolnjujejo potrebnih zahtev iz projektne in tehnične dokumentacije, tudi po končani gradnji pa dobijo ustrezno potrdilo o primernosti od posameznikov, ki sploh nimajo pooblastila za tovrstne preglede zaklonišč. Ti posamezniki tudi ne pošiljajo poročila na upravo za zaščito in reševanje. Ti pregledniki, ki nimajo pooblastil, prikrivajo dejansko stanje vgrajene opreme zaklonišč, ki nikakor ne zagotavljajo zakloniščne varnosti, trdijo v IVD Maribor.
Necertificirana oprema v novozgrajenih zakloniščih
Kot pojasnjuje Robnik, je v večini novozgrajenih zaklonišč v Sloveniji vgrajena necertificirana oprema (neustrezni harmonizirani ali neharmonizirani proizvodi), dobavljena od določenih dobaviteljev iz Evropske unije.
V IVD Maribor nimajo podatkov, da bi v Sloveniji posamezniki gradili zasebna zaklonišča. Zakonodaja oziroma trenutno veljavni podzakonski akti v Sloveniji ne definirajo pojma zasebnih zaklonišč. Iz tega naslova ne obstajajo pristojnosti kontrole zasebnih zaklonišč po zakonodaji. "Seveda pa lahko glede na znanje in dolgoletne izkušnje kot pooblaščeni pregledniki izvedemo tehnični preizkus – pregled zasebnega zaklonišča v skladu z navodili," poudarja Robnik.
Obramboslovec Klemen Grošelj je za Siol.net povedal, da so zaklonišča v Sloveniji, glede na to, da trideset let ni bilo nobene resne grožnje, malce zanemarjena. Kot poudarja, je zdaj treba pogledati, kakšno je stanje na področju zaklonišč, in sprejeti ustrezne ukrepe.
Obramboslovec Klemen Grošelj ocenjuje, da smo v Sloveniji na področju zaklonišč v primerjavi z drugimi državami med boljšimi.
Tako je treba med drugim urediti razmerja med državo in lokalnimi skupnostmi. Opraviti je treba pregled zaklonišč, ki so bila nekdaj v lasti družbenih podjetij. Pri načrtovanju potreb po zakloniščih je treba upoštevati tudi demografske trende. Starejše prebivalstvo namreč na področju zaklonišč potrebuje drugačne ukrepe. Vse to so po Grošljevih besedah zadeve, ki bi jih morala izpeljati vlada. "Ne bi rekel, da je potrebna panika. Je pa dobro vedeti, kakšno je stanje na tem področju," poudarja.
Slovenija pri zakloniščih med boljšimi državami
Grošelj ne vidi potrebe po zasebnih bunkerjih oziroma zasebnih zakloniščih, tudi ne na podeželju. Glavno vlogo pri oblikovanju sistema zaklanjanja prebivalstva naj ima država. Splošna javna zaklonišča imajo tudi sistem zvez in urejeno komunikacijo s svetom. Pri oblikovanju sistema zaklonišč si lahko po njegovih besedah pomagamo z izkušnjami skandinavskih držav. V primeru napadov s konvencionalnim orožjem bi lahko za provizorična zaklonišča uporabili tudi nove objekte, kot so podzemne garaže.
Po Grošljevi oceni smo na področju zaklonišč v primerjavi z drugimi državami med boljšimi. "To je še zapuščina prejšnjega sistema in njegovega koncepta 'Nič nas ne sme presenetiti (NNNP)', ki je predvideval skoraj totalno zaklonjenje prebivalstva. Seveda je vse odvisno od tega, v kakšnem stanju so slovenska zaklonišča. V primerjavi z drugimi državami pa imamo možnost, da stanje na področju zaklonišč hitreje in ceneje uredimo," še pravi.
Stanje zaklonišč v Nemčiji in na Švedskem
Nemčija ima nekaj sto delujočih bunkerjev, ki so bili zgrajeni v času druge svetovne vojne in hladne vojne. Na fotografiji: bunker, zgrajen v Obersalzbergu na Bavarskem med drugo svetovno vojno.
Novembra letos so tuji mediji poročali, da ima 84-milijonska Nemčija trenutno 579 bunkerjev, večinoma iz časa druge svetovne vojne in hladne vojne. V njih je prostora za 480 tisoč ljudi.
Nemčija zaradi pomanjkanja bunkerjev sestavlja seznam javnih in zasebnih zgradb, ki bi jih lahko po potrebi spremenili v bunkerje. Seznam bo vključeval parkirišča, podzemne železniške postaje, državne zgradbe in zasebne posesti. Nemška oblast bo tudi spodbujala državljane, naj preuredijo lastne garaže in kleti v zaklonišča. Načrtovana je tudi telefonska aplikacija z digitalnim imenikom bunkerjev in zasilnih bivališč, pišejo nemški mediji.
Veliko boljše je stanje na Švedskem. Kot piše švedski medij The Local, ima Švedska več kot 65 tisoč zaklonišč, v katerih je dovolj prostora za skoraj sedem milijonov ljudi (država ima skupaj 10,5 milijona prebivalcev). Ta zaklonišča so večinoma v večjih mestih, iz katerih je težko evakuirati prebivalce.
Vsa zaklonišča so označena, da jih prebivalci lažje najdejo: modri trikotnik znotraj oranžnega kvadrata. Pod znakom je napis skyddsrum (po slovensko zavetje oziroma zaklonišče). Zaklonišča se pogosto nahajajo v stanovanjskih kleteh, najdemo pa jih lahko tudi na postajah podzemne železnice ali v poslovnih zgradbah. Zaklonišča so namenjena za uporabo v druge namene v mirnem času in jih mora lastnik stavbe v primeru alarma izprazniti v 48 urah.
V zavetišču, ki je pravilno pripravljeno, so praviloma voda, ogrevanje, prezračevanje in sanitarije. Ni pa tam zalog hrane. Zaklonišča so zasnovana za zaščito pred bojnimi plini, pa tudi pred udarnimi valovi in šrapneli bombe, ki tehta do 250 kilogramov. Morajo biti sposobna zagotoviti zavetje do treh dni.
Zlasti iz tujine pogosto prihajajo poročila o gradnji zasebnih zaklonišč, za katere se odločajo bogataši. Trend gradnje zasebnih zaklonišč, ki so protipotresni, vodotesni ter ščitijo pred radioaktivnim sevanjem in biološko kemičnim orožjem, pa prihaja tudi v Slovenijo.
Zemljanke, ki so lahko tudi zasebna zaklonišča
Z vgradnjo zasebnih zaklonišč se ukvarja tudi podjetje LKM&A iz Ločice ob Savinji. To podjetje se med drugim ukvarja z vgradnjo zemljank, ki pa jih je v zadnjem času ponuja tudi v nadgradnji z elementi, s katerimi se lahko zemljanke v vojnem času ali izrednih razmerah uporablja kot zaklonišča. Kot je za Siol.net pojasnili Aljaž Košec, predstavnik podjetja LKM & A, ta nadgradnja vključuje certificirane varnostne elemente, kot so protivlomna in eksplozijsko odporna vrata, ki preprečijo fizične vdore in zaščitijo notranji prostor pred eksplozijami.
Zemljanka podjetja LKM&A, ki se lahko z nadgradnjo uporablja tudi kot zasebno zaklonišče.
Nadgrajene zemljanke imajo po zagotovilih podjetja CBRN filtre (to so kemični, biološki, radiološki in jedrski filtri), ki ščitijo pred vdihavanjem nevarnih delcev, strupenih plinov in onesnaženega zraka ter zagotavljajo prečiščen zrak tudi v najekstremnejših razmerah.
V zaklonišča nadgrajene zemljanke imajo tudi eksplozijsko odporne zajeme in odvode za zrak, ki varno dovajajo svež zrak in hkrati preprečujejo vdor eksplozivnih valov v zaklonišče, še pojasnjujejo v LKM&A.
Gradnja zaklonišč za lastne potrebe ni prepovedana
Na Upravi za zaščito in reševanje so za Siol.net pojasnili, da zakonodaja termina "zasebna zaklonišča" ne opredeljuje, zato o številu ali obstoju tovrstnih zaklonišč ni evidenc. Kljub temu gradnja zaklonišč za lastne potrebe ni prepovedana.
Sicer na podlagi 9. člena uredbe o gradnji in vzdrževanju zaklonišč evidenco zaklonišč vodijo občine. Evidenca vsebuje podatke o zaporedni številki, vrsti zaklonišča s številom mest, naslovu, lastniku ter datumu opravljenega zadnjega pregleda zaklonišča, še pojasnjujejo na Upravi za zaščito in reševanje.
