Ponedeljek, 6. 12. 2021, 22.16
3 leta
Naglica: vrhovni sodniki so "kokainske bojevnike" rešili pred podaljšanjem zastaralnih rokov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,07
61
Prejšnji teden smo opozorili na nenavadno hitrost odločanja v primeru Dragana Tošića, za kar je bil na vrhovno sodišče dodeljen okrajni sodnik iz Trbovelj Saša Kmet, ki je v manj kot dveh mesecih pomagal pripraviti odločitve za sejo senata o razveljavitvi sodb. Posledica je bila, da so bili iz zapora že izpuščeni Dragan Tošić in njegovi "balkanski bojevniki". Pravniki pa so nas opozorili, da je senat vrhovnega sodišča, ki ga je vodil Branko Masleša, hitel v dneh, ko so poslanci zaostrili kazenski zakon v primeru točno takšnih odločitev. Zastaralne roke, ki bi Tošića in njegove pajdaše, če vrhovno sodišče razveljavi sodbe, postavili v slabši položaj, je državni zbor podaljšal 18. 11. 2021. Ta sprememba bo obveljala prihodnji teden. Senat vrhovnega sodišča pa je sodbe razveljavil 27. 11. Za kokainske bojevnike podaljšanje zastaralnih rokov, ko se bo sojenje nadaljevalo, zaradi tega, tako kaže, ne bo veljalo.
Senat vrhovnega sodišča je odločal po zadnjem glasovanju poslancev in pred uveljavitvijo za Tošića in balkanske kokainske bojevnike neprijetnih novosti.
Zastaralne roke, če je sodba z izrednim pravnim sredstvom pred vrhovnim sodiščem razveljavljena, kar se je zgodilo v primeru Tošić, so poslanci podaljšali iz dveh na pet let zaradi opozoril ustavnega in vrhovnega sodišča, da prekratki roki preprečujejo učinkovit pregon gospodarskega, organiziranega in korupcijskega kriminala.
Dejan Židan iz SD se je celo "zmotil"
V predlogu zakona, ki ga je državni zbor uzakonjal po skrajšanem postopku, je bilo to zapisano tako:
Nekdanji predsednik državnega zbora Dejan Židan (SD) je za podaljšanje zastaralnih rokov za balkanske bojevnike in podobne glasoval pomotoma.
Podaljšanje zastaralnih rokov je prejšnji mesec izglasovalo 47 poslancev, proti jih je bilo 41. Za so bili v zadnjem branju novele poslanci SDS, NSI, SMC, DeSUS, narodnosti in poslanca LMŠ Andreja Zabret in SD Dejan Židan, proti je bilo 41 poslancev LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezanih. Zabretova in Židan sta pozneje sporočila, da sta se zmotila in se opravičevala.
Po objavi v uradnem listu konec novembra bo sprememba zastaralnih rokov obveljala prihodnji teden. Da je senat vrhovnega sodišča s hitrim odločanjem, katerega posledica je, da je Dragan Tošić z balkanskimi kokainskimi bojevniki že na prostosti, "prehitel" to podaljšanje zastaralnih rokov, je včeraj, ko smo preverjali dogajanje, ocenil tudi nekdanji predsednik vrhovnega sodišča, ustavni sodnik in strokovnjak za kazensko pravo Mitja Deisinger.
Odločitev senata sicer še ni spisana. Kot smo poročali, je o zahtevah "balkanskih bojevnikov" za varstvo zakonitosti odločal senat vrhovnih sodnikov, ki ga je vodil Branko Masleša, v njem pa so bili: kot poročevalec Mitja Kozamernik in kot člani Kristina Ožbolt, Barbara Zobec in Marjana Lubinič. Proti je bila Barbara Zobec, ki je napovedala tudi ločeno mnenje. Odločitev in ločeno mnenje v pisni obliki še nista dostopna.
Pri Mescu se drugič niso zmotili
V senatu ni sodeloval Primož Gorkič, ki so ga poslanci lani za vrhovnega sodnika izvolili po ponovljenem glasovanju, ki ga je sodni svet zahteval z razlago, da so se prvič poslanci Levice Luke Mesca, zmotili. Drugič se niso.
V senatu ni sodeloval Primož Gorkič, ki so ga poslanci lani za vrhovnega sodnika izvolili po ponovljenem glasovanju, ki ga je sodni svet zahteval z razlago, da so se prvič poslanci Levice Luke Mesca, ko ga niso podprli, zmotili. Drugič se niso. Gorkič pred izvolitvijo za vrhovnega sodnika ni imel dneva sodnih izkušenj, je pa Tošića pred desetletjem za krajši čas pomagal rešiti iz zapora s strokovnim mnenjem za odvetniško pisarno Čeferin, da so bili dokazi proti balkanskim kokainskim bojevnikom pridobljeni nezakonito.
Z vrhovnega sodišča so nam včeraj po tednu dni odgovorili na vprašanje, zakaj je bil na vrhovno sodišče dodeljen okrajni sodnik iz Trbovelj Saša Kmet in koliko takšnih dodelitev sodnikov je bilo na kazenskem oddelku v zadnjem desetletju. Odgovor objavljamo v celoti, kot smo ga prejeli:
"Spoštovani,
Dr. Saša Kmet je bil edini prijavljeni kandidat na ponovljenem razpisu za dodelitev sodnika na VSRS. Z odločbo Sodnega sveta je bil kot kadrovska okrepitev na VSRS dodeljen 1. oktobra letos, in sicer za obdobje treh let. Razlog za dodelitev so bila prizadevanja, da se na kazenskem oddelku v čim večji možni meri intenzivira delo na pripadlih zadevah (poveča število rešenih zadev) in posledično zniža število nerešenih zadev v posameznih poročevalskih obdobjih. K temu je pomembno pripomogla negotova usoda kandidatov v posameznih razpisnih postopkih za to pravno področje Vrhovnega sodišča, glede na nekatere odločitve Državnega zbora RS (zavrnitve od Sodnega sveta RS predlaganih kandidatov) in napovedane upokojitve posameznih vrhovnih sodnikov kazenskega oddelka. Tovrstne dodelitve so na oddelkih Vrhovnega sodišča običajne, vendar konkretno kazenski oddelek v zadnjih 10 letih takšne pomoči ni imel, ker to, glede na kadrovsko zasedbo, ni bilo ocenjeno kot potrebno.
Glede na to, da je članek že objavljen, vam v nadaljevanju posredujemo tudi pojasnilo glede vloge dodeljenih sodnikov. Sodne zadeve se dodeljujejo sodnikom poročevalcem, vloga dodeljenih sodnikov na kazenskem oddelku pa je primerljiva vlogi strokovnih sodelavcev. Dodeljeni sodnik (enako kot strokovni sodelavci) poroča na sejah senatov, pod nadzorom, vodstvom in ob potrebnih dopolnitvah vrhovnega sodnika, ki je z letnim razporedom določen kot poročevalec, in za vsebino poročanja tudi edini odgovoren.
Dodeljeni sodniki, torej pod vodstvom sodnikov poročevalcev, sodelujejo pri pripravi vsebin, ki se bodo predstavljale na sejah, pripravljajo potrebna poročila in preglede relevantne sodne prakse ter osnutke odločb. Predstavljajo strokovno pomoč sodnikom poročevalcem, katerim so dodeljeni. Tako ni pravilna trditev v vašem predhodno objavljenem članku, da se zadeve dodeljujejo strokovnim sodelavcem ali dodeljenim sodnikom, saj delajo izključno na zadevah, ki so dodeljene sodnikom, s katerimi na opisan način sodelujejo.
Lep pozdrav.
Romana Ciko Hočevar"
61