Nedelja, 9. 9. 2018, 14.07
6 let, 2 meseca
Na začasno delo v tujino? Ne pozabite na birokracijo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
5
Vedno več Slovenk in Slovencev se odloča za začasno delo v tuji državi, odhod pa ne prinaša le spremembe okolja in novih doživetij, temveč tudi urejanje birokratskih obveznosti. Če teh ne uredite, tvegate obdavčenje tako v tuji kot domači državi, lahko vas doleti tudi denarna kazen.
Število ljudi, ki se odselijo iz Slovenije, narašča iz leta v leto. Lani se je iz Slovenije odselilo skoraj deset tisoč slovenskih in 7.700 tujih državljanov. Razlogi za selitev so različni, mednje pa spada tudi delo v tuji državi.
Znano je, da je treba ob selitvi v tujino za stalno urediti birokratske obveznosti, nekoliko manj pa, da je to treba to storiti tudi ob začasni selitvi iz države, predvsem ko je razlog začasno delo v tujini. To je lahko počitniško, sezonsko, študentsko ali pa takšno, ki traja po več let, pri Slovencih pa med najbolj priljubljene destinacije spadajo ZDA, Kanada, Avstralija, Nemčija, Avstrija, Nova Zelandija in Velika Britanija.
Ob odhodu mnogi predvidevajo, da od trenutka, ko zapustijo domača tla, do trenutka, ko se vrnejo, Sloveniji ne dolgujejo ničesar. To ne drži, zato je nujno, da pred odhodom uredite vso potrebno birokracijo. Če tega ne storite, tvegate neprijetno srečanje tako s finančno upravo kot z upravno enoto.
Izseljenci in zdomci, rezidenti in nerezidenti
Slovenska zakonodaja med ljudmi, ki živijo in delajo v tujini, razlikuje med izseljenci in zdomci. Zdomci so vsi tisti, ki Slovenijo zapustijo začasno, v državi pa obdržijo stalno prebivališče, izseljenci pa so tisti, ki se za stalno preselijo v tujino in v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča. Z davčnega vidika pa razlikuje med rezidenti in nerezidenti.
- imajo uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji,
- bivajo zunaj Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, so na mednarodni misiji ali so zakonci oziroma vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in prebivajo s to osebo,
- so bili rezidenti Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in bivajo zunaj Slovenije zaradi zaposlitve (v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, na mednarodni misiji; kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti; kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti),
- so bili rezidenti Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in bivajo zunaj Slovenije zaradi opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu,
- imajo svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji,
- so bili v kateremkoli času v davčnem letu prisotni v Sloveniji skupno več kot 183 dni.
V davčni register so nas vpisali že kot novorojenčke, kar pomeni, da smo davčni rezidenti Slovenije, kjer imamo stalno prebivališče in plačujemo dohodnino in druge davke. Kot rezidenti Slovenije smo zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir tako v Sloveniji kot zunaj nje, rezidenti pa bomo ostali, vse dokler bomo imeli vsaj eno od rezidenčnih vezi (glej zgoraj) s Slovenijo.
Plačilu davkov boste težko pobegnili
Kaj to pomeni v praksi? Posameznik, ki v tujino odide za krajše obdobje in tam pridobiva dohodke, bo v Sloveniji plačeval davke, saj ostaja rezident Slovenije. To velja tako za začasno zaposlitev kot za študentsko oziroma počitniško delo.
Ker so vsi rezidenti Slovenije Finančni upravi republike Slovenije (Furs) dolžni napovedati vse dohodke, prejete v tujini, morajo to storiti tudi vsi tisti, ki v tujino odidejo z namenom dela za krajše obdobje oziroma počitniškega ali študentskega dela. To storite tako, da vložite napoved za odmero oziroma akontacijo dohodnine, obrazec zanjo najdete na spletni strani Fursa.
Če vas mika, da dohodkov ne bi napovedali, je bolje, da še enkrat dobro premislite, saj je od leta 2015 v uporabi avtomatična izmenjava podatkov o finančnih računih med državami.
Če ne uveljavite odbitka davka, plačanega v tujini, boste dvojno obdavčeni
Pred dvojno obdavčitvijo naj bi posameznike, ki delajo v eni državi, a se štejejo za rezidente druge, varovale individualne meddržavne pogodbe o izogibanju dvojne obdavčitve. V teh pogodbah je med državami določena oprostitev oziroma odbitek davka, plačanega v tujini.
Da bi vam ga odbili, morate v napovedi za akontacijo dohodnine uveljaviti davek za posamezni dohodek, ki ste ga plačali v tujini. Tujega davka v Sloveniji namreč ne morete zahtevati nazaj, temveč se z njegovo uveljavitvijo vaša davčna obveznost v Sloveniji zmanjša za znesek davka, ki ste ga plačali v tujini.
Da bi se izognili dvojni obdavčitvi, v napovedi za akontacijo dohodnine uveljavite davek za posamezni dohodek, ki ste ga plačali v tujini.
Če so takšni dohodki v tujini obdavčeni po nižji davčni stopnji kot v Sloveniji, boste morali doplačati razliko do stopnje, ki bi se uporabila pri obdavčitvi tovrstnega dohodka, če bi bil ta obdavčen le v Sloveniji. Če je v tuji državi davčna stopnja enaka kot v Sloveniji, ste, da ne bi bili dvojno obdavčeni, oproščeni plačevanja davka v Sloveniji. To velja tudi, če je v tuji državi davčna stopnja višja. Razlike pa vam Slovenija ne povrne.
Poleg napovedi morate obvezno priložiti tudi dokazilo o plačilu davka v tujini. V tujini plačan davek je treba uveljavljati tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.
- obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je treba plačevati na podlagi posebnih predpisov,
- davčne olajšave,
- stroške prehrane in prevoza v zvezi z delom v tujini, ki jih uveljavljate v Vlogi za uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove od dohodka iz delovnega razmerja za stroške v zvezi z delom v tujini, ki jo priložite obrazcu napovedi.
Če se v tujino začasno selite za več kot 90 dni, morate to prijaviti
Preden se začasno preselite v tujino, morate, če boste tam preživeli več kot 90 dni, svoj začasni odhod oziroma začasni naslov v tujini osebno prijaviti na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu na območju Slovenije ali prek portala eUprava, če imate digitalno potrdilo za elektronsko poslovanje.
To morate storiti najkasneje v osmih dneh od naselitve v tujini ali pa pred odhodom. Z vašim pisnim pooblastilom lahko prijavo začasnega prebivališča opravi tudi tretja oseba. Začasni naslov v tujini velja do štiri leta. Če na istem naslovu ostanete dlje, ga morate ponovno prijaviti še pred njegovim iztekom.
Če začasnega prebivališča ne boste prijavili, vas lahko doleti od 200 do 600 evrov denarne kazni.
Če se v tujino začasno selite za več kot 90 dni, morate to prijaviti na upravni enoti.
Ne pozabite urediti zdravstvenega zavarovanja
Če smo zavarovani v Sloveniji in začasno odidemo v tujino, imamo zagotovljene pravice do nujnih oziroma potrebnih zdravstvenih storitev pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. Pravice do teh storitev v tujini lahko uveljavljamo z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja oziroma s konvencijskim potrdilom.
Vsa dodatna zavarovanja, ki jih ponujajo zavarovalnice, so plačljiva, najbolje pa je, da se pred sklenitvijo dobro pozanimate, kaj ponujajo.
Na koncu bo odločal Furs
Če se odločite v tujino preseliti za stalno, boste morali odjaviti svoje stalno bivališče, v obrazec pa morate zapisati tudi svoj novi naslov v tujini. To lahko tako kot ob prijavi začasnega naslova storite na katerikoli upravni enoti v Sloveniji ali pa prek spletnega portala eUprava. Odjava stalnega bivališča pa še ne pomeni, da niste več davčni zavezanec Slovenije.
Za nerezidenta Slovenije se namreč posameznik šteje šele, ko pretrga vse rezidenčne vezi s Slovenijo, se pravi, ko odjavi stalno prebivališče in prenese center tako osebnih kot ekonomskih interesov v tujino, v Sloveniji pa ni prisoten več kot 183 dni v letu. O tem, ali ste vse svoje interese prenesli v tujino, presojajo na Fursu, kjer boste morali urediti svoj rezidentski status za davčne namene.
Zaprite bančne račune, odpovejte članarine
To storite tako, da vložite vlogo v obliki dopisa ali pa v obliki izpolnjenega vprašalnika za ugotovitev rezidentskega statusa. Fursu enega ali drugega posredujete po elektronski pošti, prek portala eDavki, po pošti ali osebno na pristojnem finančnem uradu. Zraven morate predložiti tudi dokazila o vzpostavitvi rezidenčnih vezi v drugi državi.
Najbolje je, da je teh čim več, mednje pa spadajo prijava prebivališča v tujini, pogodba o zaposlitvi, najemna pogodba, potrdilo o prebivališču družinskih članov, dokazila o bančnem računu in zavarovanju v tujini, dokazila o družabnem udejstvovanju v tujini itd.
Pred oddajo vloge oziroma vprašalnika je priporočljivo tudi, da zaprete vse bančne in varčevalne račune v Sloveniji, uredite zdravstveno zavarovanje v tujini in v Sloveniji, prekličete vse naročnine in članarine ter odjavite telefonske številke.
Če postanete nerezident Slovenije, ste zavezanec za plačilo dohodnine le od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. Vse preostale davčne obveznosti boste poravnali v državi, v kateri delate in živite.
5