Na RTV Slovenija so stavkajoči zavzeli programe

Stavkajoči iz koordinacije novinarskih sindikatov javne RTV za stavko uporabljajo javni medij. Programi na radijskih in televizijskih kanalih ter vsebine na spletni strani rtvslo.si, ki deluje v okviru MMC, sporočajo stavkovne zahteve. Na naslovnici rtvslo.si in preostalih programih so tako v ospredju članki s stavkovnimi zahtevami. Programe teh medijev torej uporabljajo za promocijo stavkovnih zahtev.

Med njihovimi zahtevami so med drugim umik škodljivih sklepov programskega sveta, prav tako pa dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač. Stavkajoči tudi zahtevajo, da so med stavko plačani.

Če sporazuma o razreševanju zahtev ne bo do konca maja, med drugim zahtevajo odstop generalnega direktorja zavoda Andreja Graha Whatmougha in predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča. Prav tako bi morala do 30. maja v skladu z njihovimi zahtevami odstopiti odgovorna urednica informativnega programa nacionalne televizije Jadranka Rebernik in v. d. urednika uredništva za nove medije v Multimedijskem centru zavoda (MMC) Igor Pirkovič.

"Danes smo na točki, ko začenjamo stavko, danes je dan, ko izvajamo opozorilno stavko. Gre za solidarnostno stavko z uredništvom informativnega programa TVS in uredništvom MMC, ki sta pod najhujšimi pritiski od jeseni, ko sta ogroženi novinarska in uredniška avtonomija,"  je uvodoma povedala predsednica stavkovnega odbora novinarskih sindikatov RTVS in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Helena Milinković. Opozorila je, da se v informativnem programu Televizije Slovenija (TVS) s političnimi pritiski in zamenjavami spopadajo že eno leto.

"Danes tudi odpiramo razpravo o tem, kakšna naj bo javna radiotelevizija, začenjamo javno razpravo o nujnih spremembah zakona o javni radioteleviziji," je še povedala Milinkovićeva. 

Njihove zahteve morajo biti izpolnjene do 30. maja 

Zahtevajo novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, depolitizacijo RTVS, umik vseh škodljivih sklepov programskega sveta, dostojne delovne pogoje, jasno kadrovsko politiko, kar po besedah Milinkovićeve pomeni, da naj zaposleni zasedajo tista delovna mesta, ki jih v resnici opravljajo, in so za to delo tudi dostojno plačani. "Zahtevamo tudi pogajanja o dvigu najnižjih plač, zahtevamo jasen in demokratičen socialni dialog, ker to ta zdaj ni," je naštela. Želijo si tudi, da so njihove strokovne in utemeljene pripombe tudi upoštevane.

Če njihove zahteve do 30. maja ne bodo izpolnjene, pa zahtevajo tudi odstop odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik, v. d. urednika uredništva za nove medije v Multimedijskem centru zavoda (MMC) Igorja Pirkoviča, predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča in generalnega direktorja zavoda Andreja Graha Whatmougha.

"Žalosti me, da morajo zaposleni s stavko sploh vzpostaviti socialni dialog"

Po mnenju predsednice Sindikata novinarjev Slovenije Alenke Potočnik je stanje v medijih še vedno resno. "Žalosti me, da morajo zaposleni s stavko sploh vzpostaviti socialni dialog," je dejala. Kot namreč opažajo, socialnega dialoga oziroma spoštovanja med partnerji ni. Ponižujoče se ji zdi, da so odgovor na stavko dobili prek sporočila za javnost.

"Do petka, ko se nam je vendarle uspelo usesti z generalnim direktorjem, nismo vedeli, kakšen je njihov odgovor na stavkovne zahteve, je bil pa to začetek pogajalskega procesa, ki se bo v tem tednu šele zares začel," je dajala in napovedala, da bodo v prihodnjih dneh "šli od stavkovne zahteve do stavkovne zahteve". Upa, da bodo pogajalski proces do 30. maja pripeljali tako daleč, da bodo lahko podpisali stavkovni sporazum, je še dejala. Pri tem zaposlenim na RTVS zagotavlja strokovno in pravno pomoč.

Stavkajoči na RTVS: Borimo se za obstoj javnega medija

Stavkajoče novinarjev informativnega programa so podprli tudi radijski kolegi. Kot je v njihovem imenu pozval urednik na Radiu Slovenija Aleš Kocjan, se je neprofesionalnim uredniškim odločitvam treba upreti.

Podporo stavkajočim je izrazila tudi predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik in zagotovila, da se sindikat zavzema, da bodo njihove stavkovne zahteve uresničene. Ob tem si bodo prizadevali, da socialni dialog ne bo nikoli več na tako nizki ravni, kot je zdaj.

Novinar in urednik Ali H. Žerdin je stavkajočim prenesel pozdrave solidarnosti. "Imate dolžnost, da čuvate zaklad obveščanja javnosti," je dejal. Danes stavkate za to, da bom jutri še vedno verjel in zaupal Jutranji kroniki, Dogodkom in odmevom, Dnevniku in Odmevov," je dejal.

Javni mediji so javno dobro, kot so zrak, voda ali obala, meni filozofinja Renata Zamida. Opozarja, da se v javno dobro ne posega, kjer je zavest družbe visoka, saj gre za ustavno pravico nas vseh. Razgradnjo RTVS, kjer se to še da, je zato treba nemudoma ustaviti, je dodala.

Štrukelj: Boj za zagotovitev novinarske avtonomije "izrazito sindikalna zahteva"

Poleg izvršnega odbora sindikata novinarjev je stavko podprla tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS). Kot je dejal njen predsednik Branimir Štrukelj, sledijo prepričanju, da je avtonomija novinarskega in uredniškega dela ena od temeljnih predpostavk delujoče demokracije. "To je standard, ki v demokratičnih državah ne bi smel biti vprašanje, pa vendar je videti, da je ta boj v naši državi še odprt," je poudaril.

Spomnil je, da se je KSJS pred dobrim letom in pol, ko se je zgodil poskus medijske zakonodaje, postavil v bran novinarski avtonomiji in proti normiranju možnosti, da lahko politika vpliva zlasti na javne medije. Nadaljevali so opozarjanje, ko je prišlo "do poskusa izstradanja STA, da bi privolili v spremembe, ki so očitno kazale na poskus vpletanja politike". Danes smo, kot pravi Štrukelj, na povsem isti točki, zato podpirajo novinarje, ki se v tem primeru postavljajo s stavko v bran ključnemu elementu demokratičnega okolja, in sicer avtonomiji obveščanja javnosti.

Štrukelj je ob tem poudaril, da je boj za zagotovitev novinarske avtonomije "izrazito sindikalna zahteva". "Ne morete ločiti temeljnih pogojev dela od avtonomije novinarskega dela. To je tako, kot da ne bi zagotavljali odmora ali varnosti na delovnem mestu," je dejal.

Po njegovem mnenju je vodstvo RTVS lahko konstruktivno samo tako, da to sprejme kot temeljni del stavkovnega sporazuma, v katerega naj se zapiše tudi, s kakšnimi potezami bodo zagotovili novinarsko avtonomijo. "Vsako izogibanje temu bi pomenilo, da vodstvo vztraja pri kršitvah, ki smo jim bili priča v zadnjih mescih," je dejal in dodal, da to ne more pripeljati do dogovora, ki bi zadovoljil novinarje in javnost.

Novice Združenje novinarjev in publicistov zaskrbljeno nad težnjo po čimprejšnji spremembi zakona o RTV

Stavka je morala biti izvedena v skladu z zakonodajo 

Vodstvo RTV Slovenija je v odzivu, pod katerega se je podpisal generalni direktor Whatmough, pretekli teden opozorilo, da mora biti stavka izvedena skladno z zakonodajo. Poudarjajo, da marsikatero stavkovno zahtevo – na primer zahtevi po socialnem dialogu ali pa dvigu najnižjih plač – že izvajajo. Vodstvo obenem navaja, da bi domačo in tujo javnost morala "najbolj skrbeti poplava številnih predlogov sprememb zakona o RTV Slovenija, saj kažejo na to, da si politika želi na vsak način in nemudoma podrediti javni medijski zavod".

Programski svet bo razpravljal o novem direktorju 

Medtem ko bodo novinarji stavkali, bo programski svet zavoda razpravljal o predlogu generalnega direktorja za soglasje k imenovanju Natalije Gorščak za direktorico TV Slovenija, ki se je na ponovni razpis edina prijavila v skladu z razpisom.

Novice Generalni direktor za direktorico TVS programskemu svetu predlagal Natalijo Gorščak

Na tem mestu je sicer že bila, dokler je Grah Whatmough avgusta lani ni razrešil. Televizija je odtlej brez direktorja s polnimi pooblastili, saj je v. d. direktorja Valentinu Arehu polletni mandat potekel.

Programski svet bo moral sicer kmalu dobiti novega člana. Mitja Čander, ki ga je DZ proti koncu lanskega leta imenoval v svet kot predstavnika gledalcev in poslušalcev, je namreč odstopil s tega mesta.