Petek, 4. 7. 2025, 4.00
3 tedne, 1 dan
Na poslanskih klopeh posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,76
Po vročih razpravah o obrambnih izdatkih v vladni koaliciji, ki jih je sprožila zaveza predsednika vlade Roberta Goloba o povišanju obrambnih izdatkov na vrhu Nata, bo o tej temi razpravljal tudi državni zbor. Kako bodo glasovali poslanci petih parlamentarnih strank?
Po vročih razpravah o obrambnih izdatkih v vladni koaliciji, ki jih je sprožila zaveza predsednika vlade Roberta Goloba o povišanju obrambnih izdatkov na vrhu Nata, bo o tej temi razpravljal tudi državni zbor. Na predlog koalicijske Levice bo glasoval o razpisu posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov na tri odstotke. Čeprav je malo verjetno, da bi bil predlog izglasovan, vprašanje vendarle ostaja odprto, saj so se Levici pridružili tudi Socialni demokrati. Svoj piskrček k razpravam je pristavila tudi opozicijska SDS, ki z nejasnim stališčem o glasovanju sproža dodatno napetost znotraj vladnih vrst. Bo SDS na koncu glasovala z Levico?
V SDS namreč niso izključili možnosti, da bi podprli razpis referenduma, ki mu nasprotuje največja vladna stranka Gibanje Svoboda. Predsednik vlade in stranke Robert Golob je ob tem zavrnil predlog SDS, da naj na referendumsko odločitev državnega zbora veže zaupnico vladi.
Janša tudi v sanjah ne bo videl tega filma
"Janez Janša naj še naprej sanja svoje sanje, tega filma ne bo videl. Kot je že sam napovedal pred tedni, bo na svoj trenutek moral počakati še vsaj en mandat," je na omrežju X zapisal Golob, ki je s tem mislil na besede Janeza Janše na majskem kongresu SDS, da bodo v primeru nejasne večine za sestavo vlade ostali v opoziciji tudi po prihodnjih volitvah.
"Janez Janša naj še naprej sanja svoje sanje, tega filma ne bo videl. Kot je že sam napovedal pred tedni, bo na svoj trenutek moral počakati še vsaj en mandat," je na omrežju X zapisal Robert Golob.
Zakaj zaupnica?
V SDS pravijo, da so zaupnico predlagali, ker vladna koalicija glede obrambnih izdatkov ni enotna, glasovanje o zaupnici pa da naj bi služilo strnitvi vrst. Vodja poslanske skupine Jelka Godec je dejala, da je referendum eden izmed instrumentov demokracije, da gre za velika finančna sredstva in da bodo v SDS sprejeli stališče po tem, ko bo jasno stališče koalicije.
Slikoviti Tašner Vatovec
Vse koalicijske stranke so takšne načrte največje opozicijske stranke zavrnile. Najbolj slikovit je bil vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec. "Res je, da je zadnje dni res vroče, ampak mislim, da ni tako vroče, da bi ljudje govorili take nebuloze."
Del SD za resolucijo, a tudi za referendum, ki bi jo lahko povozil
Socialni demokrati so se sicer pridružili Levici. Pravijo, da bodo razpis referenduma podprli, čeprav negativni odgovor na referendumsko vprašanje pomeni, da bi bila "povožena" resolucija državnega zbora o povečevanju izdatkov za obrambo. Del poslanske skupine SD je sicer resolucijo podprl, nekateri poslanci so bili proti, drugi so se vzdržali. Vprašanje na morebitnem referendumu se glasi: "Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov?"
"Res je, da je zadnje dni res vroče, ampak mislim, da ni tako vroče, da bi ljudje govorili take nebuloze," je o predlogu SDS o zaupnici dejal vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec.
Levica na sestanku za, v resnici pa proti
V Levici, kjer so resoluciji nasprotovali, so proti povišanju na tri odstotke, čeprav je predsednik SD Matjaž Han po ponedeljkovem mini koalicijskem vrhu dejal, da so se dogovorili, da bo vlada spoštovala resolucijo državnega zbora. "To so trije odstotki, s katerimi lahko ta vlada na neki način živi," je dejal minister za gospodarstvo. Hkrati je koordinatorica stranke Asta Vrečko zatrdila, da so trije odstotki boljši kot pet, kolikor predvideva Natova deklaracija, a da je tudi tri odstotke preveč.
SDS skriva, NSi pa proti "festivalu sprenevedanja"
Medtem ko SDS skriva, kako bo glasovala, so v opozicijski Novi Sloveniji nekoliko jasnejši. Pravijo, da so načeloma proti referendumu, a bi se lahko tudi vzdržali. Poslanec Janez Žakelj je namreč dejal, da je Slovenija priča "festivalu sprenevedanja" tako koalicije kot predsednika vlade. Tako so vedno bolj prepričani, da v tej zgodbi ne bodo sodelovali, pač pa stopili ob stran, da se koalicija sama odloči, kako bo ravnala.
Kaj pa, če bo neodločeno?
Na koncu bodo šteli le glasovi za in proti, referendum pa bo seveda razpisan, če bo glasov za več kot tistih proti. Parlamentarna aritmetika kaže zanimivo sliko, saj bi bili lahko glasovi v enem od scenarijev tudi izenačeni.
Pomembni bodo tudi trije poslanci Demokratov Anžeta Logarja.
Kaj pa Logar in nepovezani?
SDS in Levica imata namreč v državnem zboru skupaj 28 glasov. Pričakovati je, da bi referendum podprl tudi nekdanji član Levice Miha Kordiš, kar pomeni 29 glasov. Če bi se pobudi Levice in glasovom SDS pridružilo še vseh sedem poslancev Socialnih demokratov in vsi preostali nepovezani poslanci, torej trije Demokrati Anžeta Logarja ter Mojca Šetinc Pašek in Dejan Kaloh, to pomeni skupaj 41 glasov oziroma dva več, kot jih ima Gibanje Svoboda. Običajno dva poslanca manjšin glasujeta z vlado, tako bi bili glasovi izenačeni.
V tem primeru bi bilo odločilnih osem glasov Nove Slovenije – krščanskih demokratov. Če bi se ti vzdržali, referenduma ne bi bilo, ker bi zmanjkal en glas.
Bo kdo odšel na dopust ali pozabil glasovati?
Zelo zanimivo bo videti tudi, ali bo kdo od koalicijskih poslancev na seji manjkal, se vzdržal ali pa ne bo prijavil navzočnosti, kar bi pomenilo tiho podporo Gibanju Svoboda oziroma nerazpisu referenduma. Kot rečeno, namreč vzdržani glasovi ne štejejo, pod predpostavko seveda, da bo Golobovih 39 poslancev zelo discipliniranih in bodo glasovali proti referendumu.
Določeni poslanci največje vladne stranke, med njimi je tudi Miroslav Gregorič, ne glasujejo vedno v skladu s stališčem poslanske skupine.
A tudi to ni povsem zanesljivo, saj določeni poslanci največje vladne stranke, med njimi sta Miroslav Gregorič in Lena Grgurevič, ne glasujejo vedno v skladu s stališčem poslanske skupine.
Neverjetna politična poroka
Zelo redko pa tudi vidimo, da bi bili usklajeni poslanski skupini Levice in SDS. Če bo stranka Janeza Janše na koncu vendarle glasovala za predlog najmanjše parlamentarne stranke, bo to gotovo dvignilo marsikatero obrv na desni strani političnega brega.
