Na pogajanjih za javni sektor tudi o načinu usklajevanja plač z inflacijo #video

Kot je po današnjih pogajanjih pojasnil generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar, obstoječi zakon ne določa obveznosti usklajevanja, ampak je to v celoti prepuščeno dogovoru. A je to imelo za posledico, da se plače skoraj desetletje niso usklajevale, kar je povzročilo realen upad plač v nekaterih skupinah in s tem tudi nesorazmerja med plačami.

Zato vladna stran predlaga, da bi v zakonu določili "avtomatizem" pri usklajevanju plač, je pojasnil Pogačar. Kot je dodal, bi nov način usklajevanja plač stopil v veljavo šele takrat, ko bi v celoti zaživel nov plačni sistem, torej po prevedbi plač na novo plačno lestvico in odpravi nesorazmerij, vendar ne pozneje kot leta 2027.

Novice Vlada in sindikati javnega sektorja znova za pogajalsko mizo

Plače bi se po vladnem predlogu samodejno uskladile za 65 odstotkov ugotovljene inflacije, je pojasnil vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.

Vladni predlog nesprejemljiv

A vladni predlog za sindikate ni sprejemljiv. Kot je dejal vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, se namreč na ta način oži polje socialnega dialoga, saj se sindikati ne bi mogli dogovarjati o višji uskladitvi, kot bi jo določili v zakonu. Do takrat, ko bi usklajevanje vpeljali v plačni sistem, pa bi "inflacija pojedla vse učinke" predvidene odprave plačnih nesorazmerij.

Po Počivavškovih besedah bi takšna formula pravzaprav uzakonila realno upadanje vrednosti plačnih razredov in bi povzročila, da bi "pravzaprav že takoj zatem, ko bi bil dogovor podpisan, imeli določena delovna mesta z osnovno plačo, nižjo od minimalne plače".

Nekateri dodatki v nominalnem znesku

Sicer je vladna stran danes sindikatom predstavila tudi predlog sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor. Po Pogačarjevih besedah med drugim predlaga, da bi se nekateri dodatki, ki so danes določeni v odstotku od osnovne plače, izplačevali v nominalnem znesku. To bi na primer veljalo za dodatek za delo v času epidemije, dodatek za delo ponoči ali v nedeljo in praznično delo.

Počivavšek je pojasnil, da je bilo premalo časa, da bi lahko predlog sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor natančno proučili, kar velja tudi za predlog, da bi se nekateri dodatki po novem opredelili v nominalnem znesku. Če se bodo za to odločili, pa bo, kot je dodal, ključno, kako bo določena nominalna višina dodatka.

Sicer pa bodo glede predlaganih sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor posebno pozornost po njegovih napovedih namenili določbi, "ki opredeljuje primerljivost med plačami po posameznih stebrih". "Razumeti je, da nekako sledi predlogu, ki ga je podala naša pogajalska skupina, seveda gre pa za precej zahtevno vprašanje, ki ga moramo zato natančno proučiti, se do njega opredeliti," je še dodal.