Petek, 14. 3. 2025, 9.59
10 ur, 29 minut
Na odboru za finance enotnost ob prenovi zakona o fiskalnem pravilu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Zakonsko besedilo novemu okviru na ravni EU prilagaja tudi delovanje fiskalnega sveta. Koalicijske poslanske skupine so tudi na podlagi pripomb tega organa, ki bdi nad spoštovanjem fiskalnega pravila, pripravile vrsto dopolnil, ki jih je odbor danes enotno potrdil.
Odbor DZ za finance je predlog prenovljenega zakona o fiskalnem pravilu za prilagoditev novim javnofinančnim pravilom na ravni EU pripravil za obravnavo na naslednji redni seji DZ. Pri glasovanju je bila potrebna dvotretjinska večina, člani odbora pa so izkazali popolno enotnost. Nekaj razprave je bilo na temo učinkov povečanja izdatkov za obrambo.
Fiskalno pravilo je orodje, ki izhaja iz obdobja dolžniške krize v evrskem območju pred skoraj 15 leti, njegov cilj pa je omejiti zadolževanje držav. Slovenija ga je leta 2013 zapisala v ustavo.
V temeljnem pravnem aktu države se tako 148. člen med drugim glasi, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo.
Leta 2015 je DZ sprejel tudi izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, zdaj pa je vlada pripravila njegovo prenovo. Z njim se bo po lanski prenovi fiskalnih pravil na ravni EU poenotilo pravne podlage za vodenje fiskalne politike na nacionalni in evropski ravni, je v sredo ob začetku obravnave predloga povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
Brez zadolževanja
Pri podrobni določitvi izvajanja srednjeročne uravnoteženosti vladni predlog predvideva, da bi bili prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, če bi dolg sektorja država ostajal na preudarni ravni pod 60 odstotki BDP, primanjkljaj sektorja država pa pod tremi odstotki BDP in bi se oba tudi srednjeročno ohranjala pod to mejo.
V prilagoditvenem obdobju, ko uravnoteženost ne bi bila dosežena, bi morala pot gibanja t. i. očiščenih izdatkov slediti štiriletnemu srednjeročnemu fiskalno-strukturnemu načrtu. Gre za nov programski dokument, ki je nadomestil dotedanja program stabilnosti in nacionalni reformni program.
"Ključna je torej fiskalna pot in ne letno izračunani saldi bodisi posamezne blagajne bodisi celotnega sektorja država," je v sredo strnil Boštjančič.
Za podporo dogovor s SDS
Obenem se je koalicija s SDS danes dogovorila še za prilagoditev dopolnil dvema predlaganima amandmajema največje opozicijske stranke, ki sta bila pogoj za njihovo podporo. S tema posegoma v besedilo so v SDS, kot je povedal poslanec Rado Gladek, želeli ohraniti sedanja pomen in vlogo fiskalnega sveta, saj da so v vladnem predlogu prepoznali znake krnitve te vloge.
Je pa SDS umaknila predlog dopolnila, po katerem bi črtali zakonsko določilo, da administrativno-tehnične naloge za fiskalni svet opravljajo službe računskega sodišča. Kot je v sredo pojasnil predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, bi to onemogočilo delo sveta.
Člani odbora so danes izrazili zadovoljstvo nad enotnostjo politike pri tem vprašanju. Nekaj razprave pa je bilo na temo, kako bo na izvajanje fiskalnega pravila vplivala rast obrambnih izdatkov. Predvsem v vrstah opozicije so menili, da bo nova realnost vplivala na ta pravila tako na ravni EU kot doma.
Z ministri EU o izdatkih za obrambo
Minister Boštjančič je danes strnil dogajanje na zasedanju finančnih ministrov članic EU ta teden. Povedal je, da glede rasti izdatkov za obrambo oz. varnost v širšem pogledu v Svetu EU ni dileme, še vedno pa potekajo usklajevanja glede načina krepitve teh izdatkov. V vsakem primeru bo šlo v veliki meri za nov dolg, je pripomnil minister in dodal, da je v tem pogledu za povečanje ponudbe obrambne tehnologije v Evropi na mestu krepitev domače proizvodnje, tudi v Sloveniji, kar ima pozitiven vpliv na gospodarstvo.
Precej razprave je bilo po njegovih besedah o tem, da bo treba povečanju obrambnih izdatkov prilagoditi tudi obstoječe proračune. Razpravljali so tudi o možnosti vključitve kohezijskih sredstev v projekte tehnologije za dvojno rabo in prilagoditve infrastrukture.
Glede tega, kaj to pomeni za nova fiskalna pravila, je mnenje Evropske komisije, da jih ne bo treba spreminjati, saj da so dovolj prožna. Slovenija se s tem strinja, je dejal Boštjančič.
Predvidena odstopna klavzula od spoštovanja srednjeročne fiskalne poti tako lahko pokriva tudi izdatke za obrambo, na ravni EU pa, kot pravi Boštjančič, poteka razprava o trajanju te klavzule in deležu izdatkov, ki bi jo pokrivala in se tako ne bi vključevala v elemente, na katerih temelji spoštovanje teh novih pravil.
Države EU se strinjajo, da bi šlo za nacionalne odstopne klavzule, ki bi jih kolektivno vložile vse države, ki potrebujejo fiskalni prostor za povečanje obrambnih izdatkov, je ministra dopolnila generalna direktorica direktorata za ekonomsko in fiskalno politiko Katja Lautar.
