Torek, 26. 12. 2023, 7.39
12 mesecev
Na god sv. Štefana po državi tradicionalni blagoslovi konj #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,52
Na današnji god sv. Štefana, po izročilu zavetnika konj, ki ga krščanska Cerkev slavi kot prvega mučenca, se bo na Dolenjskem, v Beli krajini, v Posavju in drugje po državi zvrstila vrsta blagoslovov konj. Najbolj množičen tradicionalni zbor Štefanovo 2023 prirejajo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov.
V Šentjerneju na Dolenjskem, kjer prostovoljno Gasilsko društvo Dolenja Stara vas in občina prirejata tradicionalni 165. blagoslov konj, se bodo konjeniki ob 9. uri začeli zbirati na hipodromu.
Konjeniška povorka se bo od tam pol ure kasneje odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja (ki stoji na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana) v Dolenji Stari vasi, kjer se bo ob 10. uri začel omenjeni obred z blagoslovom.
Šentjernejski prireditelji so za STA potrdili, da bo za cesto od tamkajšnjega hipodroma do Osnovne šole Šentjernej med 9.30 in 10.30 veljala popolna zapora motornega prometa. Promet bo oviran tudi pri bližnji bencinski črpalki. Usmerjali ga bodo redarji in policisti. Prireditev se bo končala ob 11.30, so še dodali na šentjernejski občini.
Konje na današnji dan običajno blagoslavljajo še v številnih krajih po državi, na primer v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču v Beli krajini, v Šentrupertu na Dolenjskem, Šentjanžu na Dolenjskem, v Goriški vasi pri Škocjanu in v Štefanu pri Trebnjem. Prav tako v Posavju v Kapelah in Pišecah, pa v Harijah v Brkinih, v Vipavi, v Laškem, na Dovjem pri Kranjski gori, v Blejski Dobravi, pri dvorcu Rakičan v Prekmurju in še drugje.
Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v delu Praznično leto Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja nek rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.
