Ponedeljek, 9. 9. 2024, 14.07
1 mesec, 3 tedne
Mladinski svet Slovenije podelil priznanja naj prostovoljcem preteklega leta
Mladinski svet Slovenije je danes na Brdu pri Kranju že 22. leto zapored podelil priznanja naj prostovoljcem in prostovoljskim projektom preteklega leta. Komisija je za naj prostovoljski projekt leta 2023 izbrala projekt Celjskega mladinskega centra Polet s knjigo, za posebne dosežke pa nagradila inPlanince po slovenski planinski poti.
Kot je v obrazložitvi zapisala komisija, je Celjski mladinski center s projektom Polet s knjigo knjige in bralno pismenost približal otrokom in mladostnikom, še posebej tistim iz socialno ranljivejših ozadij, otrokom s posebnimi potrebami in priseljencem. V okviru projekta je nastal tudi priročnik za branje kakovostnih knjig. Cilj je bil ozavestiti pomen maternega jezika in kulture ter doseči večjo socialno vključenost.
Priznanje za posebne dosežke prejel Odbor inPlaninec
Priznanje za posebne dosežke je prejel Odbor inPlaninec pri Planinski zvezi Slovenije za projekt inPlaninci po slovenski planinski poti. Ta je pomemben zaradi ustvarjanja vključujočega okolja, ki posameznikom z ovirami in posebnimi potrebami omogoča enakovredno sodelovanje v planinskih dejavnostih. Ob inkluzijskih pohodih prispeva k razumevanju pomena vključevanja in gibanja.
Priznanje za naj mladinski projekt leta si je prislužilo Društvo kreativne mladine Murska Sobota za Dnevno sobo in informacijsko točko za mlade kreativce, kjer se mladi lahko srečujejo, družijo in prejemajo pomoč. Projekt naslavlja težave strpnosti do različnih ranljivih skupin. Ureditev prostora pa je pripomogla tudi k oživitvi mestnega središča in pozitivno vplivala na širšo skupnost.
Nagrado za naj mladinskega voditelja je prejel Klemen Šauperl za predano delo in vodenje skavtskih ekip v času lanskih poplav, s čimer je prispeval k večji odzivnosti in boljši učinkovitosti ekip na terenu. Imenovan je bil tudi za vodjo skavtskih ekip pri civilni zaščiti na državni ravni.
Izbrali so tudi naj prostovoljke in naj prostovoljce
Na natečaj Prostovoljec leta 2023 je sicer prispelo 89 prijav, od tega 16 za projekte in 73 za posameznike. Komisija je med njimi izbrala tudi naj prostovoljke in naj prostovoljce v treh starostnih kategorijah. V starosti do 19 let sta naziv prejela Tine Rotovnik za delo v Zvezi tabornikov Slovenije in Urška Kočevar, ki je prostovoljstvu predana na različnih področjih.
Za svoje vsestransko in raznoliko prostovoljsko delo sta priznanje v kategoriji do 30 let prejela Anej Irgolič in Lara Rajhard, ki je med drugim prostovoljka v društvu Center za pomoč mladim. Med starejšimi od 30 let sta naj prostovoljca postala Jure Ausec iz Zveze tabornikov Slovenije in Marija Medved za svoje delo v Slovenskem društvu Hospic.
Priznanja so skupaj s predsednico Mladinskega sveta Slovenije Evo Kotnik podelili predsednica države Nataša Pirc Musar, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec ter minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Pirc Musar: V družbi, ki jo zaznamuje vse večji individualizem, je prostovoljstvo eden temeljnih stebrov
Predsednica države, ki je častna pokroviteljica natečaja, je zbrane na sprejemu prostovoljcev tudi nagovorila. Kot je poudarila, je prostovoljstvo eden temeljnih stebrov civilne družbe, ki odseva najplemenitejše človeške vrednote – solidarnost, sočutje, altruizem in skrb za drugega.
"V današnji družbi, ki jo zaznamujejo hitre spremembe in vse večji individualizem, postaja prostovoljstvo ključna dejavnost za krepitev skupnosti in solidarnosti," je poudarila. Spomnila je, da se je pomen prostovoljstva še posebej pokazal lani, ko so v času ujme prostovoljci stopili v ospredje in izkazali izjemno raven solidarnosti ter pripravljenosti pomagati. "Ta odziv je bil dokaz, da so te vrednote globoko zasidrane v našem narodu in prebivalcih," je dejala predsednica.
Kotnik je dodala, da so v današnjem hitrem in nepredvidljivem svetu pogosto prav prostovoljci tisti, ki nas opominjajo, kaj pomeni biti človek. Izjemnega vpliva prostovoljstva na posameznika in družbo ni mogoče spregledati. Ključno pa je začeti pri mladih, ki se s prostovoljskimi dejavnostmi in programi razvijejo v avtonomne, odgovorne, solidarne in angažirane člane skupnosti.