Sobota, 9. 10. 2021, 13.12
3 leta
Ministrstvo napoveduje nova študentska domova. Preberite, kje ju bodo zgradili.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,76
6
Načrtujemo gradnjo novega študentskega doma s skoraj 400 ležišči na Roški cesti v Ljubljani kot tudi nadomestno gradnjo podobne kapacitete na Litostrojski cesti v Ljubljani. Prav tako načrtujemo prenove študentskih domov v Mariboru v letu 2022 in Kopru, so glede problematike pomanjkanja študentskih postelj sporočili z ministrstva za izobraževanje.
Študentski domovi v Ljubljani in na Obali so zaradi pomanjkanja študentskih postelj prepolni, tržni najem pa je zaradi prevelikega povpraševanja za študente drag. Subvencij za bivanje pri zasebnikih je premalo, saj ti stanovanja raje oddajajo mladim družinam in turistom. Številni študentje so tako celo prisiljeni bivati v hostlih, ki so neredko edini s prostimi posteljnimi kapacitetami in morajo za to plačevati še turistično takso. Preverili smo, s kakšnimi stanovanjskimi problemi se soočajo študentje Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem.
"Veliko je takih študentov, ki si želijo pridobiti ležišče v študentskem domu, vendar ga žal zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne pridobijo. Razlogi so po navadi pogojeni z zasedenostjo, pri čemer je eden ključnih kriterijev pri prijavi oddaljenost stalnega prebivališča od fakultete in socialni položaj študenta oziroma njegove družine," je povedala Iva Meršnik iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani.
V Ljubljani v študentskih domovih 18,5, na Primorskem 5,3 odstotka
Študentski domovi v Ljubljani nudijo 7.500 ležišč v 29 domovih in štirih samostojnih stanovanjskih enotah po vsej Ljubljani, na Obali je v študentskih domovih na voljo le 328 ležišč, okoli 280 jih je na voljo v dijaških domovih in 600 pri zasebnikih. Glede na količino študentov so te kapacitete bistveno premajhne. Univerzo v Ljubljani namreč trenutno obiskuje 40 tisoč študentov, Univerzo na Primorskem pa 6.200 študentov.
V Ljubljani mora študent za ležišče v dvoposteljni sobi odšteti približno 80 evrov, če želi imeti enoposteljno sobo pa približno 120 evrov. Študent sicer lahko zaprosi za enoposteljno sobo, a ni zagotovljeno, da jo bo dobil.
Na Primorskem je povprečna cena sobe v študentskem domu okoli 115 evrov na mesec. Kot poudarjajo v Študentski organizaciji Univerze na Primorskem, je težava v tem, da številni študenti sobe ne dobijo in so popolnoma prepuščeni cenam na trgu, ki so za študente absolutno previsoke.
V Mariboru je prostora v študentskih domovih dovolj
Medtem pa v Mariboru že nekaj let ni težav s tem, da študentje ne bi prišli do postelje v javnih študentskih domovih.
"Vselej je dovolj prostora za vse, ki izrazijo interes. Morda se zgodi, da se zaradi prednostne liste kdaj ne morejo vseliti v začetku študijskega leta, vendar najkasneje v roku enega mesec vsi dobijo študentsko posteljo. Tako na območju Maribora v zadnjih letih ne zaznavamo podobnih težav kot v Ljubljani in na Obali," je pojasnil Dejan Spital iz Študentske organizacije Univerze v Mariboru.
"Mnoga stanovanja si ne zaslužijo tega imena"
Po mnenju Meršnikove študentski dom v Ljubljani v povprečju zagotavlja kakovostno bivanje, na Primorskem pa se, kot so sporočili iz primorske študentske organizacije, situacija od doma do doma razlikuje.
Nekoliko drugače je s stanovanji oziroma sobami pri zasebnikih. Stanovanja in sobe so pogosto neprimerno opremljeni za kakovostno bivanje in študij, hkrati pa so pogoji za najem pogosto nekoliko drugačni oziroma slabši kot standardni. Težave se velikokrat pojavljajo pri urejanju pravnih razmer oziroma ob sporih med najemodajalcem in najemnikom.
"Na študentski organizaciji se spoprijemamo z različnimi zgodbami, ki nam jih pripovedujejo študenti. Pomembno je poudariti, da si mnoga stanovanja oziroma sobe, ki jih mladi dobijo na trgu, preprosto ne zaslužijo tega imena. Ogromno je stanovanj, ki so dotrajana, izjemno majhna in v katerih ni mogoče normalno bivati. To, da so študentje in mladi v stiski primorani bivati v grozljivih razmerah, je jasen znak, da se država problema na področju bivanja premalo zaveda," so še povedali predstavniki primorske študentske organizacije.
Za sobo do 500 evrov na mesec
Na Primorskem segajo cene stanovanj in sob pri zasebnikih do 500 evrov mesečno. Gre za stanovanja oziroma sobe, ki nimajo velike kvadrature in v njih bivata le dva študenta. Poleg tega veliko najemodajalcev študentom posebej zaračuna stroške, ki so lahko prav tako izredno visoki.
"Najemnine so v slovenski Istri pretirane, saj večina ponudnikov izkorišča trenutno situacijo in bivanjsko stisko študentov. Za nameček pa večina najemodajalcev sklene pogodbe do začetka poletne sezone, saj so sobe potem rezervirane za turiste. Nekateri to zahtevajo že pred izpitnim obdobjem," trdijo v študentski organizaciji na Primorskem.
V Ljubljani najemnina za najemniško sobo znese od 200 evrov do 500 evrov, deljena soba od 150 evrov do 300 evrov, cena manjše garsonjere pa je 400 evrov in več.
V Mariboru se cene najemniških stanovanj od 200 do 250 evrov.
Vsi nimajo pravice do študentskih domov
Študentje, ki študirajo na samostojnih visokošolskih zavodih in višješolski študenti, pa pri nas sploh nimajo pravice bivati v študentskih domovih, temveč le v dijaških. Država jih je popolnoma spregledala in se do njih obnaša kot do "polštudentov". V primeru, da bi tudi višješolski študentje in študentje na samostojnih visokošolskih zavodih imeli enake pravice, ki bi jim sicer morale pripadati, bi študentska stanovanjska politika prešla v še bolj drastično stanje.
Mnogi študentje so prepuščeni sami sebi
"Mnogi si brez študentskega dela ne bi mogli privoščiti študija izven domačega kraja, žal pa je to delo le socialni korektiv in ne predstavlja rešitve problema," so še dejali na primorski študentski organizaciji.
Po podatkih raziskave Evroštudent, predstavlja 44 odstotkom študentom lastni zaslužek osnovni vir dohodka, 50 odstotkom študentom pa delo prek študentskega servisa, da si lahko pokrijejo življenjske stroške.
- 129 evrov za najemnino,
- 111 evrov za hrano,
- 56 evrov za prevoz,
- 27 evrov za komunikacijo (na primer plačevanje telefona),
- 14 evrov za zdravstvene primere, ki jih ne pokriva osnovno zdravstveno zavarovanje,
- 56 evrov za oblačila in preostale življenjske potrebščine,
- skupaj: 393 evrov.
"Država že od osamosvojitve nima stanovanjske politike"
"Neodgovorno je, da država že od osamosvojitve dalje nima stanovanjske politike. Trg, ki je do študentov neusmiljen, cen ne uravnava, in jasno je, da to lahko stori le država, ki bi morala poskrbeti za nove študentske domove ter nova stanovanja za mlade. Na to bomo opozarjali, dokler ne bo prišlo do sprememb in pripravljeni smo se pogovarjati z vsemi deležniki, ki lahko pripomorejo pri rešitvi teh težav. Zelo si želimo, da bivanjska problematika postane glavna prioriteta na Univerzi na Primorskem," so sklenili predstavniki študentske organizacije na Primorskem.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport smo prosili za odziv na komentar študentske organizacije na Primorskem. Pojasnili so, da je koriščenje zasebnih prenočitvenih zmogljivosti v komercialne turistične namene povzročilo, da zasebnike ne zanima več oddaja stanovanj študentom po subvencionirani ceni. Opazili so tudi, da se na vsakoletni javni razpis MIZŠ prijavi zelo malo zasebnih ponudnikov. Poleg tega se zavedajo, da so cene najemnin enormno porasle in študentom ne omogočajo finančno sprejemljivega najema za daljše časovno obdobje oziroma za celo študijsko leto.
"Zato se z Univerzo na Primorskem trudimo, da bi povečali zmogljivosti z nakupi objektov, kot sta bila nakupa objektov Motel Port in Luški dom v Kopru leta 2014 oziroma 2018, in tudi z nakupi novogradenj," so še dodali.
Na ministrstvu obljubili gradnjo dveh študentskih zmogljivosti
Podobno kot predstavniki študentskih organizacij tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ocenjujejo, da je ponudba študentskih postelj najustreznejša v Mariboru, medtem ko je v Ljubljani in Kopru akutno pomanjkanje študentskih postelj. "Ključni razlog za tako stanje izhaja iz pomanjkanja proračunskih sredstev za nove investicije," so pojasnili.
"Kljub temu da sistemski viri financiranja ne zadostujejo za vso potrebno gradnjo in prenovo študentskih zmogljivosti, načrtujemo gradnjo novega študentskega doma s skoraj 400 ležišči na Roški cesti v Ljubljani kot tudi nadomestno gradnjo podobne kapacitete na Litostrojski cesti v Ljubljani. Prav tako načrtujemo prenove študentskih domov v Mariboru v letu 2022 in v Kopru, so sporočili z ministrstva.
Navedeno bodo začeli graditi leta 2023, v prihodnje pa bodo s spremembo zakonodaje poskušali zagotoviti večji obseg sredstev za gradnje in obnove študentskih domov.
6