Četrtek, 14. 12. 2023, 16.07
11 mesecev, 2 tedna
Poslanci sprejeli interventni zakon v zdravstvu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
Na očitke SDS, da z zakonom ni zadovoljen nihče, razen koalicija, je ministrica odgovorila, da so dobili nekaj pozitivnih odzivov zdravstvenih delavcev.
Državni zbor je s 47 glasovi za in 25 proti sprejel interventni zakon v zdravstvu, ki med drugim prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka in več denarja za zdravstveno blagajno. Zakon so podprli poslanci koalicijskih Svobode, SD in Levice, proti pa so glasovali v SDS in NSi.
Kot je uvodoma povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, interventni zakon vključuje nujne in ciljno usmerjene ukrepe v zdravstvu, s katerimi bo odločilno vplival na organizacijo zdravstvenega sistema. Interventni zakon primarno prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka, je pojasnila.
Zakon prinaša tudi ukrepe na področju zmanjšanja posledic absentizma, ki vplivajo na zagotavljanje stabilnost delovanja zdravstvene blagajne. Tako zakon znova podaljšuje obdobje prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni, hkrati pa omejuje višino bolniških nadomestil na 2,5-kratnik povprečne mesečne bruto plače.
Zakon določa tudi dodatke za "bolj aktivne" ambulante
Med ukrepi je ministrica izpostavila še olajšanje pogojev za pridobivanje zdravstvenega kadra iz tujine z odpravo administrativnih omejitev, pa tudi podaljšanje ukrepa dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Zakon določa tudi dodatke za "bolj aktivne" ambulante družinske medicine ter otroške in šolske dispanzerje. Prav tako naslavlja ukrepanje v posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, je dodala.
Predlog zakona je v ponedeljek obravnaval odbor za zdravstvo, ki je sprejel številna koalicijska dopolnila. Tudi pred današnjo obravnavo zakona so koalicijski poslanci vložili nekaj dopolnil, ki jih je DZ sprejel. Tokrat gre večinoma za nomotehnične popravke, ki sledijo usmeritvam zakonodajno pravne službe. Zopet so spremenili ime zakona. Tako se zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin po novem imenuje zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin.
Dopolnila, ki pa jih DZ ni sprejel, so ločeno vložili tudi poslanci SDS in NSi. Med drugim so zopet predlagali črtanje člena, ki ponovno podaljšuje izplačevanje bolniških nadomestil v breme delodajalcev.
Zakon po besedah poslancev Svobode in Levice prinaša številne dobre rešitve. Po oceni Svobode pravilno odmerjeni ukrepi, ki kličejo po njihovi čimprejšnji vpeljavi, upravičujejo parlamentarno obravnavo po nujnem postopku. V Levici pa so med drugim izpostavili 49. člen, po katerem bo moralo izdano soglasje za popoldansko delo zdravstvenih delavcev nujno spremljati tudi obrazloženo mnenje vodje oddelka.
Da zakon prinaša precej dobrih in nujnih rešitev, so poudarili tudi v SD, a so bili do njega vseeno precej kritični. Rešitve v predlogu zakona so parcialne, ukrepi na področju bolniških odsotnosti pa so bili pripravljeni brez socialnega dialoga. Na kritike SD se je odzvala poslanka Levice Nataša Sukič. V Levici po njenih besedah ne razumejo SD in "njihovega držanja 'štange' različnim lobijem, lobističnim interesom, ki zagotovo niso v korist javnemu zdravstvenemu sistemu in javnemu interesu".
Na pomanjkanje socialnega dialoga pri pripravi zakona so sicer opozarjali tudi v SDS in NSi. Zakon je po oceni SDS pokazal, da vlada ne zna urediti kaosa, ki vlada v zdravstvu. V NSi pa so izpostavili, da zakon pacienta ne postavlja v središče. Oboji so nasprotovali tudi vnovičnemu podaljšanju obdobja izplačevanja bolniških odsotnosti v breme delodajalca z 20 na 30 dni.
Poslanci izpostavili pomanjkanje socialnega dialoga
Tudi danes so poslanci v razpravi o zakonskem predlogu izpostavili pomanjkanje socialnega dialoga. Prevolnik Ruplova je dejala, da javna razprava ni mogla biti tako dolga, kot bi si želeli, saj je treba nekatere ukrepe sprejeti do 1. januarja 2024.
Za prihodnje zakone, ki jih pripravljajo, pa upa, da jih bodo lahko sprejemali po rednem postopku. Tudi za interventni zakon, ki so ga sprejeli danes, so od deležnikov dobili koristne predloge, ki so jim pomagali izboljšati zakon. "Jaz si želim socialnega dialoga in vključevanja vseh deležnikov v pripravo zakona," je zagotovila.
Po zagotovilih ministrice zdravstvenih programov ne bodo ukinjali, ampak širili
Ministrica za zdravje po nekaterih kritikah in opozorilih zagotavlja, da ne bodo ukinili "nobenega programa nobenemu izvajalcu v nobeni regiji". Nasprotno, ker želijo izboljšati dostopnost, si bodo prizadevali za širitev programov z manj kot 0,2 tima, če tako narekujejo potrebe prebivalstva, je napovedala.
V zadnjih dneh je kar nekaj nasprotovanja sprožila smernica iz usmeritev zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, po kateri Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne more skleniti pogodbe z izvajalcem za program, kjer ima izvajalec manj kot 0,2 tima. V združenjih občin so opozorili, da se bo na ta način zmanjšala dostopnost do zdravstvenih storitev. Nekaj vprašanj na to temo je ministrica danes na seji DZ dobila tudi od SDS.
Kot so sporočili z ministrstva za zdravje, je bila smernica za nekatere sporna, ker so jo narobe interpretirali. "Ministrstvo si bo prizadevalo, da bodo imeli izvajalci na programih, ki se financirajo po realizaciji, v največji meri vsaj 0,2 tima, ker je s tem zagotovljena tako večja dostopnost kot tudi večja varnost obravnave pacientov," so zapisali.
"Dejstvo je, da v večini ambulant realizacija že presega ta mejnik. V izjemnih primerih, kjer je to posebej utemeljeno (manj poseljena območja in podobno), pa bomo v uredbi podali rešitve, ki bodo dvig programa stimulirale, seveda v skladu s potrebami prebivalstva," so napovedali.
Ministrica je na seji DZ danes dodatno pojasnila, da usmeritve služijo pripravi splošnega dogovora, ki ga morajo partnerji v zdravstvu vsako leto uskladiti do konca novembra. Če jim to ne uspe, kot je bilo letos, pa mora ministrstvo za zdravje pripraviti uredbo. "Uredba bo sledila usmeritvam, kar pa nikakor ne pomeni ukinjanja nobenega programa," je dejala Prevolnik Ruplova.
Kot je zagotovila, noben program z manj kot 0,2 tima ne bo ukinjen. "Ukinitev bi pomenila zmanjšanje dostopnosti in o ukinitvi nismo nikoli, nikoli govorili. Če se spomnite, eden osnovnih ciljev mojega mandata je povečanje dostopnosti," je ministrica poudarila v izjavi ob robu seje DZ.
Pojasnila je, da so želeli dostopnost do zdravstvenih storitev v krajih, kot je na primer Idrija, povečati. Rentgen v Zdravstvenem domu Idrija, ki je bil izpostavljen kot primer, je po besedah ministrice na primer opredeljen kot program z manj kot 0,2 tima, njihova realizacija je 173-odstotna, pri čemer imajo 400 čakajočih. "Verjetno je smiselno, da ta program povečamo, da ga povečamo na 0,2 ali celo več, pač v skladu s potrebami prebivalcev," je na seji DZ poudarila Prevolnik Ruplova.
Dodala je, da na ministrstvu za zdravje skupaj s preostalimi deležniki v zdravstvu proučujejo, kateri so tisti programi, ki jih lahko ustrezno povečajo. S tem se bo po njenih besedah zagotovila tudi večja varnost teh programov za paciente, saj se bodo določene storitve izvajale v večjem obsegu. Je pa v splošnem dogovoru določba o minimalnem številu obravnav, ki jih mora zdravstveni tim izvajati, in to je trenutno 75 storitev.
