Četrtek, 25. 1. 2024, 12.04
11 mesecev
ZSSS: Neizdajanje bolniških listov je neodgovorno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,64
Kot so poudarili v Fidesu, ne pristajajo stališče finančnega ministra Klemna Boštjančiča, da stavkovni sporazumi ne govorijo o ničemer konkretnem, temveč le o datumu.
Predstavniki vlade in Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides sporočajo, da niso nič bližje dogovoru. Iz Fidesa sporočajo še, "da na pogajanja in predloge vlade, ki že vnaprej kažejo, da je cilj le ponovno izigravanje sindikata in nespoštovanje dogovorjenega", ne pristajajo več. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije stavkajoče zdravnike pozivajo, naj stavko izvajajo zakonito in zagotavljajo minimum delovnega procesa, kar zajema tudi pravočasno potrjevanje upravičenosti zadržanosti od dela.
V današnjem sporočilu za javnost so pojasnili, da zahtevajo konkretne zaveze in izvrševanje že dogovorjenega s 1. januarjem 2024, pri čemer so spomnili na vsebino sporazumov, ki ju je vlada s sindikatom podpisala oktobra 2022 in januarja 2023.
Kot so zapisali, sporazuma vsebujeta konkretne dogovore, ki bi se morali začeti izvrševati 1. januarja 2024, a jih vlada ne želi spoštovati in izvršiti. V delu pa se sporazuma nanašata celo na realizacijo neizpolnjenih obveznosti iz sporazumov iz let 2016/2017. Kot so poudarili v Fidesu, zato ne pristajajo na stališče finančnega ministra Klemna Boštjančiča, da stavkovni sporazumi ne govorijo o ničemer konkretnem, temveč le o datumu.
Pri tem so v sindikatu spomnili, da se je vlada že s prvim, dodatno pa še z drugim sporazumom zavezala, da bo do 1. aprila 2023 oblikovala ločen plačni zdravstveni steber in zakonski predlog vložila v zakonodajni postopek do 30. junija 2023. A tega ni storila.
Zaradi navedenega tudi Zakon o stavki zahteva, da se lahko pravica do stavke v organizacijah posebnega družbenega pomena, kamor zdravstvo nesporno spada, izvaja le na način, da se zagotovi minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo prebivalcev ali delo drugih organizacij.
Pravica do stavke se mora izvajati na način, ki nesorazmerno ne poseže v pravice drugih. Zavedati se je treba, da poleg legitimnega boja za izboljšanje ekonomskega položaja zaposlenih obstajajo pravice drugih, ki pravico do stavke omejujejo. Ena od teh je zagotovo pravica do zdravstvenega varstva, ki je prav tako opredeljena v Ustavi Republike Slovenije.
Način izvajanja stavke nekaterih zdravnikov na način, da ne potrjujejo bolniških staležev, je po našem prepričanju neodgovoren in nesorazmeren, hkrati pa menimo, da ne predstavlja zakonitega izvajanja stavke. Zaradi nepotrjene bolniške odsotnosti lahko posameznemu delavcu nastanejo težko popravljive posledice, ne samo na področju delovnega razmerja (delovnopravne sankcije ali celo izguba zaposlitve), temveč tudi na njegovem zdravju in na zdravju njegovih sodelavcev, v kolikor je bolan delavec prisiljen oditi v službo.
Ne smemo pozabiti, da je dokazno breme za upravičeno odsotnost z dela na strani delavca, kar pomeni, da je delavec tisti, ki mora dokazati, da je, na primer zaradi bolezni, ostal doma. Pri tem ni dovolj zgolj telefonsko obvestilo delodajalcu, temveč je treba predložiti tudi pisno dokazilo. V primeru bolezni je pisno dokazilo potrjeno bolniško potrdilo. Delavcu lahko, če nima potrjenega potrdila o upravičeni odsotnosti z dela, celo preneha delovno razmerje. S tem ni ogroženo samo njegovo zdravje, ampak tudi njegova ekonomska in socialna varnost.
Dodatno je brez pregleda in potrjene bolniške odsotnosti vprašljiv tudi dostop do ustreznega zdravljenja. Izvajanje stavke na tak način nesorazmerno posega v pravice dela prebivalstva, ki ga je prizadela bolezen in ki je že tudi sicer v težjem položaju.
Nedopustno je tudi, da način izvajanja stavke zdravnikov in način zagotavljanja minimuma delovnega procesa, ki ga zahteva zakon, ni opredeljen in sporočen širši javnosti, kakor to zahteva zakonodaja.
Prebivalci, ki jim ustava zagotavlja pravico do socialnega in zdravstvenega varstva kot temeljno človekovo pravico, tako ne vedo, na kakšen način in če sploh lahko v konkretnem zdravstvenem zavodu dostopajo do zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo, prav tako pa ne vedo, kakšne bodo morebitne posledice na sklenjeno delovno razmerje.
Stavkajoče zdravnike zato pozivamo, naj stavko izvajajo zakonito in zagotavljajo minimum delovnega procesa, kar zajema tudi pravočasno potrjevanje upravičenosti zadržanosti od dela.
Hkrati delavkam in delavcem, ki navedenega potrdila zaradi stavke ne bodo mogli pridobiti, svetujemo, da o tem od svojega zdravstvenega zavoda zahtevajo ustrezno potrdilo, ki ga bodo lahko predložili delodajalcu, hkrati pa opravijo tudi prijavo na Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.
Vlada ne spoštuje dogovora, ki ga vključuje prvi sporazum
Kot opozarjajo, vlada tudi ne spoštuje dogovora, ki ga vključuje prvi sporazum, da se bo specifike, povezane z delom, odgovornostjo ter plačilom zdravnikov in zobozdravnikov, urejalo ločeno, če bi druge poklicne skupine ali sindikati pogojevali ali omejevali urejanje plač zdravnikov in zobozdravnikov.
Vlada po navedbah sindikata tudi ne želi spoštovati tega, k čemur se je zavezala z drugim sporazumom, da bo, če se vsebine ločenega plačnega stebra ne bi začele izvajati 1. januarja 2024, v ločenih pogajanjih odpravila plačna nesorazmerja z uveljavitvijo novih uvrstitev v plačne razrede 1. januarja 2024.
Dodali so, da so se s tem sporazumom dogovorili tudi o nekaterih vsebinah, ki se jih bo uredilo v ločenem plačnem zdravstvenem stebru, torej z uveljavitvijo in začetkom uporabe 1. januarja 2024. Gre za novo delovno mesto starejši specialist ali starejši zdravnik/zobozdravnik brez specializacije z licenco (18 let po strokovnem izpitu), ki bo uvrščeno sedem plačnih razredov višje od višjih specialistov in višjih zdravnikov/zobozdravnikov brez specializacije z licenco.
Prav tako so predvideli, da se bo v ločenem plačnem stebru realiziralo prenos napredovanj, doseženih v času specializacije, in dosledno spoštovanje standardov in normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov. Črtalo se bo vlogo zdravstvenega sveta v postopku sprejemanja zdravniških in zobozdravniških standardov in normativov in vzpostavilo pravne podlage in vire financiranja za fleksibilno nagrajevanje zdravnikov in zobozdravnikov za preseganje standardov in normativov.
Vladi sicer v sindikatu očitajo tudi kršitev zakona o stavki ter kršitev sindikalnih pravic, kar bi lahko ob ugotovljenem obstoju vseh zakonskih predpostavk predstavljalo tudi kaznivo dejanje. Pojasnili so, da vlada s svojimi ravnanji v času stavke – vključno z zahtevami za izvajanje aktivnosti zdravnikov med stavko, za katere ni nikakršne pravne podlage –, izvaja tisto, kar je v sporazumu iz lanskega januarja obsodila, to je nasilje nad stavkajočimi zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci.
"Nasilja namreč ne predstavlja zgolj fizično nasilje, temveč tudi vse druge oblike nasilja, vključno z vsiljevanjem delovnih obveznosti med stavko, ki ne sodijo v minimum delovnega procesa, kar vlada izvaja prek tiskovnih konferenc in s publiciranjem medijskih objav, ki so namenjene usmerjanju javnega mnenja zoper stavkajoče zdravnike in zobozdravnike," so zapisali v Fidesu. Kot so dodali, se prek tega izvaja pritisk na stavkajoče, da bi morali opravljati dela in naloge, ki jih v času stavke niso dolžni opravljati.
Prevolnik Ruplova: Zaostritev stavke me skrbi
Valentina Prevolnik Rupel je v izjavi ob prihodu na sejo vlade pojasnila, da ni članica pogajalske skupine in se zato pogajanj ne udeležuje. Verjame pa, da ministrstvo za javno upravo in tudi celotna pogajalska skupina kompetentno vodita pogajanja.
Veseli jo tudi, da so za petek sklicali nadaljevanje pogajanj za zdravstveni steber. Upajo, da bo to pomenilo premik tudi v pogajanjih s Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Vendar tudi ministrica priznava, da za zdaj kaže slabo, saj so napovedali zaostrovanje stavke. Na ministrstvu jih skrbi za bolnike, zato bo tudi v petek sestanek z direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov.
Kot je pojasnila, na ministrstvu sproti spremljajo stanje odpovedanih terminov, izvedbo, vsak dan dobivajo podatke iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zdravnike so tudi pozvali oziroma jim svetovali, naj izdajajo bolniške liste, ker to lahko vpliva tudi na delovna razmerja in vodi v socialne stiske, kar zagotovo vpliva tudi na zdravje bolnikov.
V Zdusu pozivajo zdravniško zbornico, naj ukrepa proti Fidesu
V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) medtem odbor za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije pozivajo, naj zaradi zdravniške stavke ukrepa proti sindikatu Fides. V zvezi namreč menijo, da sindikat s stavko med drugim krši člen kodeksa zdravniške etike, ki določa, da zdravnik nikoli ne izkorišča pacienta za osebne koristi.
Menijo, da zdravniški sindikat z zdravniško stavko izsiljuje državo za višje plače tako, da ima za talce vse državljanke in državljane Slovenije. V pozivu odgovornim so zapisali še, da kodeks zavezuje vse zdravnike v Sloveniji, zdravniška zbornica pa je dolžna ukrepati proti zdravnikom, ki kršijo določila kodeksa. "Zavedamo se, da je stavka legitimna pravica, a vendar je pri zdravnikih treba stavko presojati z etičnega vidika," so dodali.
V Zdusu ob tem opozarjajo, da stavki Fidesa ni videti konca in da so pred stavko vodilni iz vrst sindikata zatrjevali, da se njihov ukrep ne bo poznal pri čakanju za pregled pri splošnem zdravniku oziroma pri specialistu. "Praksa seveda govori drugače. Vrste se daljšajo, vlada je neizprosna, zdravniki pod plaščem Fidesa pa prav tako. Kratko pri vsem tem pa povlečemo državljani, v prvi vrsti starejši," menijo. Dodali so, da v zvezi ne nasprotujejo, da si zdravniki uredijo višje plače, vendar naj to uredijo na sistemski ravni in naj se presoja, ali gre za zaposlitev v javnem zavodu oziroma za zaposlitev pri zdravniku zasebniku.
Zdravniki in zobozdravniki so prejšnji ponedeljek začeli stavko, ki bo trajala do preklica. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.
Nazadnje so se z vladno pogajalsko skupino na pogajanjih sestali v sredo, a dogovora niso dosegli. Po navedbah vlade Fides vztraja pri takojšnjih finančnih učinkih. V sindikatu po drugi strani opozarjajo, da jim vladna pogajalska skupina ni ponudila ničesar oprijemljivega za rešitev stavkovnih zahtev. Na petkovih pogajanjih za zdravstveni steber ne nameravajo sodelovati. Kot pojasnjujejo, bodo lahko stebrna pogajanja mogoča šele, ko se z vlado dogovorijo glede stavkovnih zahtev.
