Torek, 20. 2. 2024, 22.09
9 mesecev
Migrantska kriza ohromila slovenske zapore
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,39
Dosedanji ukrepi za izboljšanje razmer v okviru prezasedenosti zaporov so šli predvsem v smeri dnevnega premeščanja obsojencev in pripornikov iz bolj prezasedenih zavodov v manj prezasedene, a je ta ukrep trenutno izčrpan, pravijo na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
"Migrantska kriza je v zadnjih mesecih ohromila zapore," opozarjajo na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer se, kot pravijo, trenutno spopadajo predvsem z velikim porastom pripornikov, osumljenih storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Trenutno je v slovenskih zaporih zaprtih 1.789 oseb, od tega 850 tujcev.
Zasedenost slovenskih zavodov za prestajanje kazni zapora glede na razpoložljive prostorske zmogljivosti je bila v začetku tega tedna 138-odstotna. Najbolj zasedena sta bila ljubljanski in mariborski zapor, je razvidno iz spodnje tabele. Prvi je bil skoraj 200-, drugi pa 170-odstotno zaseden, kažejo podatki uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS).
V igri tudi znižanje predpisane kazni za prepovedano prehajanje meje
Na upravi pojasnjujejo, da je po podatkih iz 19. 2. 2024 v slovenskih zaporih zaprtih 1.789 oseb, od tega 850 tujcev. Trenutno se spopadajo predvsem z velikim porastom pripornikov, osumljenih storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu kazenskega zakonika, za katerega je zagrožena kazen od treh mesecev do 15 let, so zapisali.
"Migrantska kriza je v zadnjih mesecih ohromila zapore, zato po naši oceni razmere terjajo tudi dodatne sistemske ukrepe na ravni države. V URSIKS ocenjujemo, da smo izčrpali razpoložljive vire in je v danih razmerah potrebna pomoč zunanjih institucij. Dogovori o dodatnem naboru ukrepov, ki terjajo medresorski pristop, so v teku. Ministrstvo za pravosodje opravlja tudi strokovni razmislek, če so mogoče spremembe glede višine predpisane kazni po 308. členu Kazenskega zakonika (znižanje kazni). Javnost bomo v primeru sprejetja dodatnih ukrepov o tem pravočasno obvestili," poudarjajo.
Neuradno: zaradi prezasedenosti obsojencev ne pozivajo na prestajanje kazni
Na vprašanje, ali zaradi prezasedenosti že prihaja tudi do zamud pri izdaji pozivov na prestajanje kazni, kot je mogoče neuradno slišati, odgovarjajo, da veljavni zakon ne predvideva odloga zaporne kazni zaradi prezasedenosti zaporov, je pa v zakonodajnem postopku trenutno novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki vsebuje tudi interventne ukrepe za zagotavljanje varnosti v zavodih za prestajanje kazni zapora zaradi prezasedenosti in pomanjkanja pravosodnih policistov: "Novela zakona med drugim določa začasne ukrepe za obvladovanje prezasedenosti v zaporskem sistemu prek instituta prekinitve ter začasnega odloga nastopa kazni. Tovrstna ukrepa sta se v času epidemije covid-19 že izkazala za učinkovita."
Novela poleg tega predvideva tudi možnost predčasnega odpusta s prestajanja kazni šest mesecev pred iztekom kazni namesto treh mesecev, kot to določa veljavna zakonska določba.
Pobuda za transfer obsojenih tujcev v matično državo
Dosedanji ukrepi za izboljšanje razmer v okviru prezasedenosti zaporov so šli predvsem v smeri dnevnega premeščanja obsojencev in pripornikov iz bolj prezasedenih zavodov v manj prezasedene, a je ta ukrep trenutno izčrpan. Podali so tudi pobudo sodiščem za transfer obsojenih tujcev v matično državo po uradni dolžnosti in brez soglasja obsojenca ter predloge za pogojni odpust po uradni dolžnosti za obsojence, ki za to izpolnjujejo formalne in materialne pogoje.
Tudi če bi zapor v Dobrunjah že bil zgrajen, bi še vedno imeli težavo
Po njihovih besedah bo gotovo pomembno izboljšanje pogojev prinesla tudi izgradnja nadomestnega ljubljanskega zapora v Dobrunjah, ki bo razbremenila vse lokacije prezasedenih moških zaporov, a ob tem opozarjajo, da bi tudi v primeru, če bi bil zapor v Dobrunjah že danes v uporabi, s trenutnim številom zaprtih oseb presegli razpoložljive prostorske zmožnosti slovenskega zaporskega sistema, in to kljub dejstvu, da bo nadomestni zapor v Dobrunjah imel večjo kapaciteto kot obstoječi ljubljanski zapor.
Slovenija že plačevala odškodnine zaradi neustreznih prostorskih razmer
V preteklosti je bila Slovenija že obsojena zaradi neustreznih prostorskih razmer v ljubljanskem zaporu. "Iz tega naslova so bile že izplačane odškodnine, tudi v postopkih pred domačimi sodišči. Na podlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice je Slovenija sprejela akcijski načrt, v skladu s katerim so bili sprejeti številni ukrepi za odpravo vzrokov kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah.
