Sreda, 31. 7. 2024, 11.04
3 mesece, 3 tedne
Medletna inflacija julija nazadovala na 1,3 odstotka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Medletna inflacija je julija nazadovala na 1,3 odstotka. To je druga najnižja raven letne stopnje inflacije po marcu 2021, ko je bila 0,1-odstotna, so sporočili s statističnega urada. Na mesečni ravni so bile cene življenjskih potrebščin v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju nižje za 0,1 odstotka.
Od začetka leta do konca julija so se cene življenjskih potrebščin po izračunih statistikov zvišale za 2,2 odstotka, v sedmih mesecih skupaj so bile glede na enako obdobje lani v povprečju višje za 2,7 odstotka.
Storitve so se julija v povprečju medletno podražile za 4,4 odstotka, blago pa se je pocenilo za 0,3 odstotka. Cene poltrajnega in trajnega blaga so upadle za 1,7 odstotka oziroma 1,2 odstotka, medtem ko so cene blaga dnevne porabe zrasle za 0,2 odstotka.
Največ prispevale podražitve storitev v restavracijah in hotelih
K letni inflaciji so največ, 0,4 odstotne točke, prispevale za 6,1 odstotka višje cene storitev v restavracijah in hotelih. S po 0,3 odstotne točke so sledile podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 5,2 odstotka), raznovrstnega blaga in storitev (za 4,2 odstotka) ter izdelkov in storitev v skupini rekreacija in kultura (za tri odstotke).
V skupini hrana in brezalkoholne pijače so bile cene medletno višje za en odstotek, v tem letu pa so se do konca julija zvišale le za 0,2 odstotka. V sedmih mesecih skupaj so bile v povprečju za 1,1 odstotka višje kot v enakem času lani.
Po drugi strani so letno inflacijo julija za 0,4 odstotne točke najbolj blažili cenejši izdelki in storitve iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 2,8 odstotka), za 0,2 odstotne točke pa še za 2,5 odstotka nižje cene oblačil in obutve.
Mesečno inflacijo blažile cene oblačil in obutve
Julijski mesečni 0,1-odstotni padec cen je bil medtem predvsem posledica nižjih cen oblačil in obutve. Ta skupina je k mesečni deflaciji prispevala 0,8 odstotne točke. Oblačila so se v povprečju pocenila za 11,9 odstotka, obutev pa za 7,3 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so k upadu cen na mesečni ravni dodale še cenejša hrana (za 0,5 odstotka) in nekatere preostale pocenitve v juliju.
Po drugi strani so medtem cene na mesečni ravni najbolj, za 0,5 odstotne točke, dvigovali dražji počitniški paketi (za 10,8 odstotka). Višje cene izdelkov in storitev za osebna vozila (za 2,4 odstotka) so cene zviševali za 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so dodale še dražje prevozne in nastanitvene storitve, cene teh so bile višje za 6,6 oziroma 3,2 odstotka.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juliju 1,4-odstotna, potem ko je bila julija lani 5,7-odstotna. Na mesečni ravni so cene upadle za 0,2 odstotka. V tem letu do konca julija je bila inflacija 1,5-odstotna, v sedmih mesecih skupaj pa so bile cene medletno v povprečju tudi po tem indeksu višje za 2,7 odstotka.
Inflacija v evrskem območju julija pri 2,6 odstotka
Cene življenjskih potrebščin v evrskem območju so se julija na medletni ravni zvišale za 2,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot junija, je v prvi oceni objavil evropski statistični urad Eurostat. Letna inflacija v Sloveniji je bila z 1,4 odstotka četrta najnižja v območju skupne valute.
Umirjanje inflacije v območju z evrom se je tako zaustavilo, saj se inflacijska stopnja že nekaj mesecev giblje okoli 2,5 odstotka. Po napovedih bi proti koncu leta lahko predvsem zaradi učinka osnove na področju cen energije prišlo do kratkoročnega bolj občutnega nihaja navzgor. Vzdržen padec inflacije v Evropski centralni banki in nacionalnih centralnih bankah evrskega območja pričakujejo šele v teku 2025.
Tudi v evroobmočju inflacijo najbolj dvigajo storitve
Med glavnimi komponentami so inflacijo julija najbolj zviševale storitve, ki so bile medletno dražje za 4,0 odstotka (junija za 4,1 odstotka). Sledila je skupina hrana, alkoholne pijače in tobak, kjer so se cene v povprečju dvignile za 2,3 odstotka (junija za 2,4 odstotka), prve znake okrepljenega prispevka k inflaciji pa so statistiki zaznali pri energiji, ki je bila medletno dražja za 1,3 odstotka (junija le za 0,2 odstotka). Industrijski izdelki brez energije so se zvišali za 0,8 odstotka (junija za 0,7 odstotka).
Osnovna inflacija, tista brez cen energije, hrane, alkoholnih pijač in tobaka, je bila z 2,9 odstotka na enaki ravni kot junija in maja. Njeno zniževanje se je torej prav tako ustavilo, prav na osnovno inflacijo pa so pri odločitvah denarne politike najbolj pozorni v svetu Evropske centralne banke.
Najvišja je bila medtem medletna inflacija v Belgiji (5,5 odstotka), na Nizozemskem in v Estoniji (3,5 odstotka) ter na sosednjem Hrvaškem (3,4 odstotka).
