Četrtek, 27. 6. 2013, 21.08
8 let, 7 mesecev
"Med poštenimi in nepoštenimi ne more biti enotnosti"
Korenito odrezati vpliv države v gospodarstvu, sodstvu in medijih, najostrejši nastop zoper škodljive posle v javnem zdravstvu, pravično pravosodje in obsodba odgovornih za krajo družbenega premoženja, transparentna demokracija, kjer naj vlada tisti, ki zmaga na volitvah, nasprotovanje kakršnimkoli dodatnim protidružinskim varčevalnim ukrepom, vzpostavitev ustvarjalnega delovnega okolja, odprtega za vrhunske strokovnjake in podjetja iz tujine, pozitivna kadrovska selekcija v vseh segmentih družbe, pri kateri bodo svoje mesto dobile etične vrednote in odgovornost.
To so nekatere od temeljnih zahtev, ki jih je na zborovanju v veliki dvorani Hotela Union predstavila Civilna družba za pravično Slovenijo, kjer opozarjajo na dramatične razmere in razkroj vrednot v državi. Istoimensko deklaracijo, ki je nastala pred dnevi, je do tega trenutka podpisalo 39 civilnodružbenih organizacij, predstavniki nekaterih so spregovorili tudi na zborovanju.
Krize v Sloveniji niso povzročile ne ZDA ne Evropa, ampak nepošteni politiki, za katere se ve, kdo so, je dejal. "Očitno bo treba lopove obsoditi, kaznovati in jih prezirati." Kot je poudaril, je treba graditi na tem, kar je v Slovencih dobrega, "s poštenimi ljudmi, ki so sposobni". Po mnenju Pleskoviča krivci za današnjo situacijo govorijo o enotnosti, a med poštenimi in nepoštenimi ne more biti enotnosti. "To vedo že naši otroci, ko se igrajo ravbarje in žandarje. Če se ti pomešajo med seboj, je konec igre."
Da privatizacija še danes ni končana, je bila kritika, ki jo je izrekel Rok Prešern z Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka. "Pred 20 leti je Slovenija želela postati druga Švica, imela je najboljši položaj med vsemi državami, ki so se izvili iz totalitarnih režimov. Namesto da bi postali druga Švica, postajamo druga Jugoslavija," je dejal. Pot za "pravično Slovenijo za vse", kot se je izrazil, predstavljajo enakost pred zakonom, spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, sanacija bančnega sistema, vzpostavitev prostega svobodnega trga in umik države iz gospodarstva.
Aleš Primc iz Civilne iniciative za pravice otrok je prepričan, da pri nas nimamo ne pravične ne svobodne civilne družbe. Primc je med drugim predstavil pobudo, da bi moral imeti vsak državljan možnost 15 odstotkov dohodnine nameniti civilnodružbenim organizacijam.
Stališče Vaska Simonitija z Inštituta Jožeta Pučnika je, da je demokracija pri nas ogrožena, njeni nasprotniki pa "so se dobro organizirali". Če se bo oblastna politična pot, kot jo danes poznamo v Sloveniji, nadaljevala, bo postalo neznosno in temu se bo treba upreti, je dejal nekdanji kulturni minister.
V imenu akademika in tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki bi moral na zborovanju nastopiti kot slavnostni govornik, a se zaradi bolezni vabilu ni mogel odzvati, je spregovoril predsednik zamejskega Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Kot je dejal, zamejci čutijo, da nekaj "škripa v našem narodu", ob tem pa je izrazil prepričanje, da Slovenci v sebi nimamo prirojenega sovraštva, saj imamo svojo tisočletno evropsko kulturo. Govor je Štoka sklenil z besedami, da "po vsakem viharju zasije sonce in vsem nam bo posijalo lepo, toplo, svetlo sonce".