"Med poštenimi in nepoštenimi ne more biti enotnosti"

Korenito odrezati vpliv države v gospodarstvu, sodstvu in medijih, najostrejši nastop zoper škodljive posle v javnem zdravstvu, pravično pravosodje in obsodba odgovornih za krajo družbenega premoženja, transparentna demokracija, kjer naj vlada tisti, ki zmaga na volitvah, nasprotovanje kakršnimkoli dodatnim protidružinskim varčevalnim ukrepom, vzpostavitev ustvarjalnega delovnega okolja, odprtega za vrhunske strokovnjake in podjetja iz tujine, pozitivna kadrovska selekcija v vseh segmentih družbe, pri kateri bodo svoje mesto dobile etične vrednote in odgovornost.

To so nekatere od temeljnih zahtev, ki jih je na zborovanju v veliki dvorani Hotela Union predstavila Civilna družba za pravično Slovenijo, kjer opozarjajo na dramatične razmere in razkroj vrednot v državi. Istoimensko deklaracijo, ki je nastala pred dnevi, je do tega trenutka podpisalo 39 civilnodružbenih organizacij, predstavniki nekaterih so spregovorili tudi na zborovanju.

Lobiji so namenoma pisali slabe zakone Ekonomist Boris Pleskovič iz Svetovnega slovenskega kongresa, sicer pobudnik deklaracije, je poudaril pomen etike in poštenosti, ta je po njegovih besedah skupna vsem uspešnim Slovencem po svetu. "Lobiji so v Sloveniji namenoma pisali slabe zakone, zato da tisti, ki so pokradli podjetja, danes ne morejo biti kaznovani," je prepričan nekdanji uslužbenec Svetovne banke.

Krize v Sloveniji niso povzročile ne ZDA ne Evropa, ampak nepošteni politiki, za katere se ve, kdo so, je dejal. "Očitno bo treba lopove obsoditi, kaznovati in jih prezirati." Kot je poudaril, je treba graditi na tem, kar je v Slovencih dobrega, "s poštenimi ljudmi, ki so sposobni". Po mnenju Pleskoviča krivci za današnjo situacijo govorijo o enotnosti, a med poštenimi in nepoštenimi ne more biti enotnosti. "To vedo že naši otroci, ko se igrajo ravbarje in žandarje. Če se ti pomešajo med seboj, je konec igre."

Aktivirati potencial in talente Mitja Štular iz Zavoda za oživitev civilne družbe je prepričan, da bi bila v zdajšnjih razmerah, ko v državi pada zaupanje v pravičnost, najslabša odziva malodušje in nemočno opazovanje dogajanja, ki kaže na razkroj vrednot. Kot je dodal, je treba aktivirati potencial in talente za dosego cilja, pravične države, odločno pa se je treba upreti negativni kadrovski selekciji, ki je, kot pravi Štular, ključni mehanizem, s katerim si elite pridobivajo korist.

Da privatizacija še danes ni končana, je bila kritika, ki jo je izrekel Rok Prešern z Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka. "Pred 20 leti je Slovenija želela postati druga Švica, imela je najboljši položaj med vsemi državami, ki so se izvili iz totalitarnih režimov. Namesto da bi postali druga Švica, postajamo druga Jugoslavija," je dejal. Pot za "pravično Slovenijo za vse", kot se je izrazil, predstavljajo enakost pred zakonom, spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, sanacija bančnega sistema, vzpostavitev prostega svobodnega trga in umik države iz gospodarstva.

Simoniti: Demokracija pri nas je ogrožena Ivan Štuhec iz Zbora za republiko je ocenil, da pri nas danes lahko govorimo o "kristijanofobiji", kakršne ni bilo vse od konca druge svetovne vojne. Prepričan je, da nekateri pri nas načelo ločitve Cerkve in države razumejo kot načelo "izločitve Cerkve iz države", na kar pa, kot je dejal ne "bomo pristali in ne smemo pristati".

Aleš Primc iz Civilne iniciative za pravice otrok je prepričan, da pri nas nimamo ne pravične ne svobodne civilne družbe. Primc je med drugim predstavil pobudo, da bi moral imeti vsak državljan možnost 15 odstotkov dohodnine nameniti civilnodružbenim organizacijam.

Stališče Vaska Simonitija z Inštituta Jožeta Pučnika je, da je demokracija pri nas ogrožena, njeni nasprotniki pa "so se dobro organizirali". Če se bo oblastna politična pot, kot jo danes poznamo v Sloveniji, nadaljevala, bo postalo neznosno in temu se bo treba upreti, je dejal nekdanji kulturni minister.

Borisa Pahorja zaradi bolezni ni bilo Na zborovanju, ki se je začelo z Zdravljico in Odo radosti v izvedbi APZ-ja France Prešeren iz Kranja, so med drugim prebrali izjavi predsednika SAZU-ja Jožeta Trontlja, ki je izpostavil revščino in krizo moralnih vrednot, ter pisatelja Draga Jančarja, ki je med drugim zapisal, da "ljudje danes ne verjamejo nikomur, predvsem pa ne v pravičnost".

V imenu akademika in tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki bi moral na zborovanju nastopiti kot slavnostni govornik, a se zaradi bolezni vabilu ni mogel odzvati, je spregovoril predsednik zamejskega Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Kot je dejal, zamejci čutijo, da nekaj "škripa v našem narodu", ob tem pa je izrazil prepričanje, da Slovenci v sebi nimamo prirojenega sovraštva, saj imamo svojo tisočletno evropsko kulturo. Govor je Štoka sklenil z besedami, da "po vsakem viharju zasije sonce in vsem nam bo posijalo lepo, toplo, svetlo sonce".