Sobota, 19. 10. 2024, 22.29
2 meseca
Aktivno državljanstvo
Ločitveni fiasko, travmatizirani otroci in pomanjkanje sodnih izvedencev
"V idealnem svetu bi bilo odlično, da bi se zakonca odločila in šla k terapevtu ali mediatorju, ki bi jima pomagal razumeti, da je ločitev vedno fiasko za oba. Ni eden na boljšem, drugi na slabšem," o razpadlih zakonih pove dolgoletna mediatorka in psihoterapevtka Irena Kosovel ter dodaja, da starši, ko so prizadeti, pogosto izgubijo občutek odgovornosti do mladoletnih otrok. Podobno pravi tudi Neža Dular, odvetnica specialistka za družinsko pravo: "Žalostno je, da otrok postane objekt, na katerem starša merita svoje moči, pri tem pa popolnoma spregledata, kakšne posledice bodo imela njuna dejanja na otroka – to ga zaznamuje za vse življenje." Zaradi nezmožnosti sklenitve dogovora med starši in nadalje pomanjkanja sodnih izvedencev, na izvedensko mnenje se zato čaka tudi leto dni, so številni ločitveni postopki dolgi in naporni. Število sodnih izvedencev, predvsem kliničnih psihologov, bi bilo po mnenju vrhovnega sodišča treba podvojiti. Največje žrtve sodnih mlinov so na koncu prav nič krivi otroci.
V Sloveniji je leta 2023 razpadlo 2.165 zakonov. To pomeni, da se je povprečno vsak dan razvezalo šest zakoncev, to je en par na tisoč prebivalcev. V povprečju so zakonske zveze končali po 14 letih, 37 parov pa se je ločilo že v prvem letu zakona, kažejo podatki statističnega urada (SURS).
Kar 52 odstotkov (1.130) razvezanih parov je takšnih, ki se jim je v zakonu rodil vsaj en otrok. Tako je bilo samo lani v razveze vpletenih 1.840 mladoletnih otrok, od tega jih je bilo 54 odstotkov po ločitvi dodeljenih materam, trije odstotki očetom, 42 odstotkov otrok pa obema staršema. Če k temu dodamo še razveze zunajzakonskih partnerjev (zunajzakonska zveza je sicer izenačena z zakonsko zvezo), je otrok ločenih staršev še več.
Iz zgoraj predstavljenih podatkov izhaja, da sodišče v največ primerih otroka dodeli materi ali pa ga zaupa obema staršema. "Treba se je zavedati, da nimata v vseh primerih razpada zakona oba starša želje, da se jima otrok dodeli v varstvo in vzgojo. Sodišče lahko otroka zaupa le tistemu, ki za to izkaže interes in postavi določen predlog. Ocenjujem pa, da je še vedno v pretežni meri mati tista, ki ima tudi po razvezi željo, da se ji otrok dodeli v varstvo in vzgojo, zato v tem smislu tudi razumem zgornjo statistiko. Kadar ima takšno željo tudi oče, pa menim, da se otrok v večini primerov, če ni zadržkov glede na osebnostno strukturo enega in drugega starša, v varstvo in vzgojo zaupa obema staršema," pojasni odvetnica in specialistka za družinsko pravo Neža Dular. Sodišče v tem primeru odloči, na kakšen način in v kakšnem obsegu bo otrok čas preživljal z enim in drugim staršem.
Če je prej veljalo, da je zaupanje otroka obema staršema (skupno starševstvo) omogočalo le soglasje obeh staršev, pri čemer je bilo to pogojeno z njuno dobro komunikacijo in odnosom, je to z uveljavitvijo novega družinskega zakonika, ki se je začel uporabljati leta 2019, drugače. "Družinski zakonik je to spremenil in uzakonil, da je zaupanje otroka obema staršema prva izbira, ki jo mora sodišče pretehtati, in če ne obstajajo okoliščine, ki bi to onemogočale, otroka tudi zaupati obema staršema v varstvo in vzgojo, s čimer se uveljavi 54. člen ustave," razloži Dular. Ob tem ocenjuje, da je ureditev družinskega zakonika ustrezna in zasleduje načelo hitrosti ločitvenega postopka.
Zaradi čustvene vpletenosti ne razmišljajo trezno
Če se par brez mladoletnih otrok odloči za ločitev, se lahko relativno hitro razveže. Nekoliko bolj zapleteno je, ko so v ločitveni postopek vpleteni mladoletni otroci. Razveza zakonske zveze je lahko sporazumna ali pa predlog za razvezo vloži eden od zakoncev. Ločitev je lahko hitra in s tem, kljub izredno zahtevnim okoliščinam, lažja za vse vpletene, lahko pa je dolgotrajna, naporna, tako za otroka kot za starše, in navsezadnje tudi draga. Psihoterapevtka Irena Kosovel je 20 let delala kot mediatorka v družinskih sporih.
"Ozaveščenih zakoncev, ki se pametno ločujejo, je izredno malo. To so zelo zahtevni primeri, saj so tako močno čustveno vpleteni v konflikt, da pravzaprav to lahko rešijo le skozi daljši proces osebne analize, ko samega sebe bolje razumejo, ko vidijo, kje kakšna stvar zaboli, kje kakšne stvari, na primer ravnanja partnerja, ne zmorejo sprejeti. Šele potem lahko začnejo malo bolj trezno razmišljati. Da bi v tistem času, ko se starši ločujejo, imeli občutek za otroke, je bolj izjema, kot pa da bi bilo to pravilo," na podlagi svojih izkušenj pove Irena Kosovel, dolgoletna mediatorka v družinskih sporih, psihoterapevtka in pravnica.
"V idealnem svetu bi bilo odlično, da bi se zakonca odločila in šla k terapevtu ali mediatorju, ki bi jima pomagal razumeti, da je ločitev vedno fiasko za oba. Ni eden na boljšem, drugi na slabšem. Če pride do ločitve, pomeni, da sta bila neuspešna pri odnosu in na nek način ga nista mogla izpeljati. To je izguba, prizadeta sta oba. Samo vprašanje je, kako se posameznik odziva na dogajanje. Zelo veliko je manipulacij v tem obdobju. Ko so starši prizadeti, izgubijo občutek odgovornosti do otrok. Tudi če se sklicujejo na to, je manipulacij z otroki ogromno," še ugotavlja Kosovel.
Da je manipuliranje v ločitvenih postopkih prisotno, pravi tudi odvetnica Dular: "Ne bom rekla, da opažam veliko manipuliranja, vsekakor pa je prisotno. Žalostno je, da otrok postane objekt, na katerem starša merita svoje moči, pri tem pa popolnoma spregledata, kakšne posledice bodo imela njuna dejanja na otroka – to ga zaznamuje za vse življenje."
Ločila se bova. Kaj zdaj?
Če zakonca soglašata z ločitvijo, se lahko sama dogovorita o delitvi premoženja in če imata mladoletne otroke, o varstvu in vzgoji otrok, njihovem preživljanju in stikih. Po zakonu je na CSD najprej predvideno predhodno svetovanje, vabilo zanj mora center izdati v štirinajstih dneh, prvi razgovor v okviru predhodnega svetovanja pa opraviti v roku šestdeset dni. V okviru predhodnega svetovanja se s starši lahko opravi tudi več pogovorov oziroma toliko, kolikor je smiselno in potrebno. Zapisnik o svetovanju morata obvezno predložiti predlogu za ureditev družinskih razmerij na sodišču.
Če starša v okviru predhodnega svetovanja skleneta dogovor, ki je v korist otroka, CSD poda oceno o dogovoru in starša na sodišče vložita sporazumni predlog. Sodišče na podlagi predloga staršev in pozitivne ocene CSD izda sklep in zadeva je končana.
"Naš cilj je, da se staršema uspe dogovoriti, in kar veliko postopkov se reši na ta način. Treba je ločiti starševski odnos od partnerskega. S koncem zunajzakonske skupnosti ali z razvezo zakonske zveze se partnerski odnos konča, starša pa bosta vedno starša otroku in morata sodelovati. To je neizogibno. Prej, ko staršem uspe doseči takšno razmišljanje, hitreje tečejo postopki. Nikomur, niti staršem niti otrokom, ni v korist, da so postopki dolgotrajni," poudari direktorica CSD Kranj Simona Sluga Rihter.
Graf prikazuje, koliko je takih razvez, v katere so vpleteni mladoletni otroci, in koliko takih, kjer sta samo zakonca brez otrok. Zaplete se, ko se staršema na CSD ne uspe dogovoriti. Takrat jih napotijo, da na sodišče vložita enostranski predlog. Ko se zadeva dodeli v reševanje sodniku, sodišče zakoncema najprej ponudi možnost mediacije. Če se s tem ne strinjata ali mediacija ni uspešna, sodišče razpiše narok za obravnavo. Sodišče na obravnavi izvede dokaze, torej pogleda listine, zasliši stranke in priče ter morebitne izvedence. Sodišče CSD pozove, da poda mnenje glede koristi otroka.
"V zakonsko določenem roku, to je šestdeset dni, center izdela mnenje, o sporu med staršema pa odloča pristojno sodišče v okviru postopka urejanja družinskih razmerij. Ti postopki lahko trajajo različno dolgo, odvisno od dogajanja v družini in odzivov staršev v postopkih," pojasni Sluga Rihter.
Da CSD oblikuje mnenje v največjo korist otroka, izvede več aktivnosti, ki so v posameznem primeru pomembne, pogovori se s starši in otroki, pridobi poročila institucij, ki družino poznajo, družino lahko obišče na domu ipd. Pozorni so na to, koliko nekdo sodeluje pri varstvu in vzgoji otroka, ali hodi na govorilne ure, vozi otroka na zdravniške preglede … Kot pove Sluga Rihter, pri kompleksnih zadevah, kjer obravnava družine ne poteka samo na področju urejanja družinskih razmerij, ampak je potrebna obravnava tudi na drugih področjih (nasilje med odraslimi, posebno varstvo otrok in mladostnikov …), družino obravnava več strokovnih delavcev, ki v okviru tima sprejemajo stališča in odločitve glede koristi mladoletnega otroka.
Center lahko opravi tudi pogovor z mladoletnim otrokom in če presodijo, da otrok razume dogajanje in sam izrazi željo, se lahko vključi v postopke, ki tečejo na sodišču. V primeru, ko je otrok že delno opravilno sposoben, torej ko dopolni petnajst let, pa CSD otroka seznani z njegovo pravico, da lahko na sodišču nastopi kot samostojna stranka. "Ločitev se največkrat ne zgodi čez noč. To se pripravlja dlje časa, so konflikti in nerazumevanja staršev. Ti konflikti travmatično delujejo na otroke. To ustvarja občutek nevarnega okolja. Otroci so ogroženi, ko se starši prepirajo. Če se to ponavlja, so čustveno obremenjeni, ne morejo se zbrati ... To so tudi razlogi, zaradi katerih ljudje prihajajo na terapijo, to so travme, v katere se kot otroci zataknejo. Občutek odraščanja v nevarnem okolju, ko niso opaženi, ko nimajo pozornosti, ker se starši ukvarjajo sami s sabo," pojasnjuje Irena Kosovel, dolgoletna mediatorka v družinskih sporih, psihoterapevtka in pravnica. "V primeru visoko konfliktnih razvez je značilno, da sodni postopki trajajo več let in da se večkrat med otrokovim odraščanjem tudi ponovijo. Visoko konfliktnih razvez je okoli deset odstotkov," pove Sluga Rihter.
Na kranjski enoti CSD Gorenjska so v letu 2023 skupaj vodili 208 nalog predhodnega svetovanja ter 83 nalog, ko so podali mnenje sodišču v sodnih postopkih za varstvo koristi otroka. Na nekaterih sodiščih so sicer poudarili, da se spopadajo s težavami pri sodelovanju s centri za socialno delo in zaznavajo večje število njihovih prošenj za podaljšanje roka za izdelavo mnenja, izhaja iz letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč 2023.
Potem ko sodišče dobi predhodno mnenje CSD, s sklepom razveže zakonsko zvezo in odloči glede varstva, vzgoje in preživljanja skupnih otrok ter o stikih med otroki in staršema. Če se zakonca s sklepom sodišča ne strinjata, lahko v roku 30 dni vložita pritožbo in zadeva na sodišču se nadaljuje.
Sodni izvedenci – rak rana slovenskih sodišč
"Starši se borijo, kdo bo imel otroke, in sodišče odloča tudi na podlagi mnenj sodniških izvedencev. Najprej mnenje poda center za socialno delo, največkrat se tisti, ki mu ni ugodeno, ne strinja in hoče imeti strokovno izvedeniško mnenje, ki ga poda klinični psiholog ali psihiater. To je rak rana sodišča, ker po celo leto čakajo na izvedeniška mnenja. Razmere so za otroka, pa tudi za starše, neugodne, ker niso rešene. Tisti partner, ki je bolj agresiven, prevzame iniciativo, da je po njegovo, drugi pa trpi in čaka, da bo sodni sistem kaj naredil," pravi Kosovel, ki je 20 let delala kot mediatorka v družinskih sporih.
Ko sodišče v postopek vključi sodnega izvedenca, ta na zahtevo sodišča poda izvid oziroma mnenje glede strokovnih vprašanj. In tukaj se zadeva upočasni, saj je sodnih izvedencev premalo. Kot pojasnjujejo na vrhovnem sodišču, v približno petih odstotkih družinskih zadev sodniki zaradi zahtevnih okoliščin na strani staršev ali otroka pri odločanju poleg mnenja centrov za socialno delo potrebujejo še pomoč izvedencev s področja psihologije, klinične psihologije, pedopsihiatrije in psihiatrije.
"Zagotovo na dolgotrajnost postopkov vpliva več dejavnikov – pomanjkanje sodnih izvedencev kliničnopsihološke stroke, zaradi česar je treba na izvedensko mnenje včasih čakati tudi eno leto in več. Poleg tega pa so včasih na strani enega ali drugega starša tudi določeni interesi za zavlačevanje postopkov, včasih na dolgotrajnost postopka vpliva tudi delo sodišč, vedno večji pripad zadev, ki jih rešujejo sodišča, ker staršema ne uspe doseči dogovora, itd.," na podlagi primerov iz prakse pove specialiska na področju družinskega prava. "Bistvenih pomanjkljivosti v delovanju sodišča ne vidim. Zagotovo bi bilo z vidika koristi otroka ugodneje, če bi bili postopki hitrejši, vendar verjamem, da zaradi velikega obsega dela tudi sodišča ne zmorejo zagotavljati tega. Kot rečeno, pa je delo sodišč odvisno tudi od dela izvedencev, centrov za socialno delo, strank ..." pojasni Neža Dular, odvetnica in specialistka družinskega prava. Vrhovno sodišče na pomanjkanje oziroma prezasedenost sodnih izvedencev, predvsem kliničnih psihologov, že več let javno opozarja. Analiza vrhovnega sodišča, ki so jo opravili v prvi polovici leta 2022, je pokazala, da so sodišča v letih od 2016 do 2019 postavila izvedenca v približno 300 primerih obravnavanih zadev glede varstva in vzgoje otroka ter otrokovih stikov. Kot posledica hudih težav s pomanjkanjem sodnih izvedencev se je število postavljenih sodnih izvedencev v naslednjih letih še znižalo, saj je bilo leta 2020 postavljenih 216, leta 2021 pa le še 156 izvedencev letno.
"Sodniki v vsaki zadevi še dodatno pretehtajo odločitev za postavitev izvedenca. Tudi na podlagi tega analiza ugotavlja, da prvostopenjska sodišča nimajo več možnosti, da bi še dodatno zmanjšala število primerov, v katerih je potrebna postavitev izvedenca," so zapisali v takratnem poročilu. Najnovejši podatki, ki so nam jih posredovali z ministrstva za pravosodje, kažejo, da je trenutno v družinskih zadevah mogoče postaviti 72 izvedencev (sodnih izvedencev in strokovnjakov), izbira izvedenca pa je seveda odvisna od konkretnega primera.
Tudi v lanskem letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč je vrhovno sodišče opozorilo, da so se sodišča v letu 2023 prav tako spopadala s pomanjkanjem oziroma prezasedenostjo sodnih izvedencev, predvsem kliničnih psihologov.
Vrhovno sodišče: Stanje se je nekoliko izboljšalo, a bi bilo treba število sodnih izvedencev podvojiti
Ministrica za pravosodje Andreja Katič Ministrstvo za pravosodje je v letu 2023 v sodelovanju z Zbornico kliničnih psihologov Slovenije, Društvom psihologov Slovenije, Društvom socialnih delavk in delavcev Slovenije ter Zdravniško zbornico Slovenije pripravilo in izvedlo več ukrepov za odpravo zaostankov v družinskih zadevah zaradi pomanjkanja sodnih izvedencev.
Kot pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu, so ukrepi usmerjeni v to, da bi sodnikom omogočili lažjo izbiro in dostopnost sodnih izvedencev.
Med drugim so pripravili poimenski seznam sodnih izvedencev klinične psihologije, socialnega dela, psihologije in psihiatrije, ki jih sodišča lahko postavijo v družinskih zadevah, z opisom področja, ki ga pokrivajo. Poleg tega je Zbornica kliničnih psihologov Slovenije vzpostavila seznam strokovnjakov kliničnih psihologov, ki so pripravljeni nuditi pomoč sodiščem v konkretnih zadevah (t. i. ad hoc izvedenci, ki jih sodišča imenujejo v konkretnih primerih). Trenutno je po besedah ministrstva na seznamu 23 strokovnjakov, nekateri pa da so prevzeli v reševanje že četrto zadevo. Poleg tega lahko sodišča od leta 2023 kot izvedenca postavijo tudi Zbornico kliničnih psihologov Slovenije, ko gre za težje primere in je treba postaviti dva ali več izvedencev.
Na vrhovnem sodišču pojasnjujejo, da se je zaradi zgoraj navedenih ukrepov stanje v zadnjih dveh letih nekoliko izboljšalo, a ob tem dodajajo, da bi bilo treba število izvedencev kliničnih psihologov in pedopsihiatrov, ki lahko dostikrat edini odgovorijo na zahtevna strokovna vprašanja v teh zadevah, podvojiti. "Pomanjkanje sodnih izvedencev za področje reševanja družinskih sporov namreč še vedno v največji meri vpliva na dolžino postopkov v družinskih zadevah, saj zaradi tega prihaja do resnih zastojev v postopkih. Največje težave v zvezi s tem imajo na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer obravnavajo največje število družinskih zadev," so zapisali na vrhovnem sodišču.
Na spodnjem grafu si oglejte, koliko časa trajajo postopki v družinskih zadevah na okrožnih sodiščih za obdobje zadnjih petih let.
Kritika politiki
Vrhovna sodnica svetnica Mateja Končina Peternel je v letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2023 zapisala, da je pomembno, da sodnik v družinskih postopkih za varovanje največje koristi otrok odločitev sprejme hitro. "Zato je zelo slabo, da država v petih letih po uveljavitvi družinskega zakonika še vedno ni izpolnila zavez, da bo zagotovila ustrezne podporne storitve, ki so nujno potrebne za učinkovito varovanje otrokovih koristi: kadrovsko okrepitev centrov za socialno delo, zlasti s psihologi zaradi izdelave kakovostnih mnenj za sodišča, zadostno število izvedencev za izdelavo mnenj v najzahtevnejših primerih, zadostno število brezplačnih svetovalnih in terapevtskih programov za starše in otroke, zadostno število rejniških družin in zavodov z ustreznimi programi za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Vse navedeno zelo otežuje odločanje v družinskih zadevah," je bila jasna Končina Peternel.