Torek, 17. 8. 2021, 22.07
3 leta, 4 mesece
Lahko kazalnike še obrnemo? Lahko, a časa ni več veliko. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,28
2
Cepljenje proti koronavirusu ni smiselno, ker tudi cepljeni lahko prenašajo virus. To je ena izmed trditev, ki kroži po družbenih omrežjih. A seveda ni tako. Po podatkih NIJZ se je pri nas doslej okužil zgolj en sam promile cepljenih oziroma dobrih tisoč Slovenk in Slovencev. Od tega je bolnišnično zdravljenje potrebovalo le 70 ljudi, šlo je za bolnike s pridruženimi boleznimi, te namreč vplivajo na njihov imunski sistem.
Kljub temu da je bila dvakrat cepljena s cepivom AstraZeneca, je ministrica Simona Kustec zbolela. A bolezen preboleva kot hujši prehlad in ne potrebuje zdravljenja v bolnišnici. Cepljeni se seveda lahko okužijo, a je verjetnost štirikrat manjša kot pri necepljenih.
Cepivo prepreči hujši potek bolezni
"Predvsem je največja razlika potek bolezni. Torej hospitalizacija, pri čemer je glavna vloga cepiva, da prepreči hujši potek bolezni, da prepreči smrt. Pri tem cepivo še vedno zelo dobro deluje," je pojasnil Roman Jerala s Kemijskega inštituta.
Protitelesa so proti bolj nalezljivi različici delta slabše učinkovita, a ne bistveno, miri profesor Jerala: "V resnici že razvijajo oziroma testirajo cepiva proti drugim različicam, na primer različici beta. Mislim, da bo precej bolj pomembno, da uporabimo zdaj obstoječa cepiva, kot da jih prilagodimo."
Napovedi so slabe
"Scenariji in modeli za jesen so sicer črni ali, bolje rečeno, rdeči. Konec avgusta bomo imeli 500 pozitivnih testov in takrat bomo tudi že v rdeči fazi," je jasen Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan.
Če bo šlo tako naprej, bomo konec septembra v temnordeči fazi, ko bomo znova imeli tudi po dva tisoč okužb na dan.
Porast hospitaliziranih ne bo presenečenje
Več okužb bo povzročilo tudi porast hospitaliziranih. V prejšnjih valovih je bolnišnično zdravljenje potrebovalo okoli deset odstotkov okuženih, cepivo je ta odstotek znižalo na tri.
Porast hospitaliziranih žal ne bo presenečenje, saj se to že dogaja v državah z nižjo precepljenostjo. "Ne samo to, naraščajo tudi okužbe in bolezni otrok, zasedenost bolnišnic, pojavlja se omejitev kapacitet," je opozoril Jerala.
Lahko kazalnike še obrnemo?
Lahko, odgovarjajo strokovnjaki. Za upočasnitev rasti bi po besedah profesorja Cizlja potrebovali vsaj 60 odstotkov precepljenih skupaj s prebolevniki. Časa pa ni več veliko: "Čas, ki ga cepivo potrebuje, da razvije polno moč, je nekaj tednov. Tisti, ki se bodo na primer danes cepili, bodo šele sredi septembra ali proti koncu septembra imuni, cepite se torej čim prej."
"Pravzaprav smo ljudje kot neke vrste reakcijska posoda, v kateri se gojijo virusi. In več kot je teh reakcijskih posod, tem večja je verjetnost, da se bodo razvile nove različice, ker virus mutira ves čas," je razložil Jerala.
Če bi nova različica želela izpodriniti sev delta, bi morala biti bolj kužna. Že različica delta pa je po ocenah dvakrat bolj kužna od angleške.
Cizelj napoveduje, da bomo do spomladi prihodnjega leta čisto vsi Slovenci prišli v stik z virusom tako ali drugače. Medtem je Pfizerjevo zdravilo že končalo predklinične teste. Gre za prvo zdravilo proti bolezni covid-19, ki bi ga okuženi vzel v obliki tablete. Rezultati so za zdaj spodbudni.
2