Petek, 31. 5. 2024, 15.47
6 mesecev, 3 tedne
V Trbovljah se bodo spomnili na stoletnico boja z Orjuno
V Trbovljah bo v soboto občinski praznik, ki je posvečen boju tamkajšnjega delavstva z organizacijo Orjuna, ki je bil eden od prvih organiziranih odporov proti fašizmu v Evropi. Letos bo še toliko bolj slovesno, ker mineva sto let od spopada z orjunaši.
Prvi junij je za Trboveljčane dan spomina in ponosa, saj na ta dan obeležujejo dogodke iz leta 1924, ko je prišlo do krvavega spopada med Orjuno (Organizacija jugoslovanskih nacionalistov) in trboveljskimi delavci, pravijo na občini. Kot so zapisali, ta dogodek še danes utemeljuje njihovo skupnost in je razlog za ponos in zavest o pomenu upora.
Zagovorniki unitarne Jugoslavije
Slovenska Orjuna je začela delovati aprila 1922. Bila je protikatoliška in protikomunistična, zavzemala pa se je za unitarno Jugoslavijo. Krajevno organizacijo Orjune so ustanovili tudi v Trbovljah, kjer sicer zaradi pretežno delavskega prebivalstva ni imela veliko podpore.
Za 1. junij 1924 (ta dan je padel na nedeljo) je Orjuna napovedala razvitje prapora v Trbovljah, kar je bila odkrita provokacija. Okoli 800 oboroženih orjunašev se je zbralo na železniški postaji, pred rudarskim domom pa se je z njimi spopadlo od 60 do 70 proletarskih borcev. Orjunaši so odgovorili s streli, proletarci pa so odvrgli ročni bombi. Pri tem je na obeh straneh umrlo sedem ljudi, več je bilo ranjenih.
Požig rudarskega doma
Po prihodu orožnikov so se orjunaši odpravili v meščanski del mesta, kjer so razvili prapor. V maščevanju so orožnikom odvzeli pridržanega rudarja in ga usmrtili, zažgali so tudi rudarski dom v Trbovljah.
V spomin na takratno dogajanje je kipar Stojan Batič, sicer Trboveljčan, izdelal veliko skulpturo Boj z Orjuno. Ta označuje kraj, kjer sta 1. junija 1924 trčili obe skupini in se je začel oborožen spopad.