Ponedeljek, 7. 12. 2020, 11.53
4 leta
Krek: Vlada ni zamujala z ukrepi, ljudje se jih manj držijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,80
81
Če ljudje ne bodo bolj dosledno upoštevali ukrepov proti širjenju koronavirusa, bi lahko drugi epidemični val trajal do marca, je v pogovoru za STA menil direktor NIJZ Milan Krek. To pa pomeni, da bi nas lahko takoj po koncu drugega zajel že tretji val, ki se obeta spomladi. Zato poudarja, da je vsak človek, ki ostaja neokužen, pomemben.
Milan Krek je že poleti napovedoval močan drugi epidemični val. "To napovedovanje je imelo za posledico kar nekaj groženj, ki sem jih dobival," je dejal. Zadnjo grožnjo s smrtjo je dobil v petek, poleg tega mu vsakič, ko pride iz stavbe Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), nekdo sledi, pravi. Ob tem pa opozarja, da ni NIJZ tisti, ki sprejema ukrepe, temveč je NIJZ del svetovalne skupine, ki predlaga politiki strokovne ukrepe. NIJZ ji posreduje aktualne epidemiološke podatke, je povedal za STA.
"Vlada ni zamujala pri sprejemanju ukrepov, ljudje se jih ne držijo"
Po njegovem mnenju vlada ni zamujala pri sprejemanju ukrepov, ampak se ljudje v resnici manj držijo ukrepov kot spomladi. Verjetno so zaradi uspešnega spopada s spomladanskim valom epidemije mislili, da bo prav tako preprosto obvladati jesenski val, a je ta bistveno močnejši, zato zahteva še bolj dosledno izvajanje preventivnih ukrepov, navaja STA.
Po drugi strani pa je bilo ob začetku drugega vala izhodišče v Sloveniji slabše kot na primer v Franciji in Španiji, saj je imela Slovenija že poleti manjši epidemični val zaradi prenosa okužb z Balkana. Na to podlago je prišel še drugi val, s katerim se zdaj bori skoraj vsa Evropa. In če že poleti ne bi začeli sprejemati nekaterih ukrepov ob prehajanju hrvaško-slovenske meje, bi imeli po mnenju Kreka že tedaj še hujše razmere.
Brez truda bomo število okužb znižali šele marca
Menil je, da so omejitveni ukrepi, ki jih je vlada sprejela v zadnjih tednih, uspešni, saj so ustavili nezadržno rast okuženih, a smo zdaj obstali na točki, ko se pričakuje, da se bo krivulja začela spuščati tako kot v vseh drugih evropskih državah. "Če se bomo zelo potrudili z upoštevanjem pravil, lahko pričakujemo, da bi se do novega leta lahko lepo znižalo število okuženih na dan," je poudaril. Če se bo epidemija zniževala tako počasi kot zdaj, bi po njegovem mnenju na razumne številke lahko prišli približno marca, povzema STA.
A ob tem opozarja, da se bodo razmere, če bo drugi val trajal do marca in bodo druge države vstopile v tretji epidemični val, verjetno pri nas spet poslabšale in lahko pričakujemo spet hujši tretji val. "Nočem strašiti, ampak dejstvo je, da je to ena od slabših možnosti," je pojasnil.
"Ljudje so naveličani vsega, razmere so zelo obremenjujoče za vse"
Da se krivulja novembra ni še naprej zniževala tako kot v nekaterih drugih državah, je po njegovem mnenju posledica tudi pandemske utrujenosti. "Ljudje so naveličani vsega, razmere so zelo obremenjujoče za vse," je dejal. Hkrati pa so se ljudje verjetno zbirali brez upoštevanja ukrepov ob 1. novembru in martinovanju, razmere sta dodatno poslabšala vdor okužb v domove za starejše ter širjenje virusa med zaposlenimi v zdravstvu in tudi na delovnih mestih. Težava je, da virus velikokrat prenašajo na videz popolnoma zdravi posamezniki, ki jih brez testiranja ne moremo odkriti, je opozoril za STA.
Želijo si, da bi od doma delalo več ljudi
Žarišča so tudi delovne organizacije. Kar četrtina okuženih je NIJZ poročala, da so se najverjetneje okužili na delovnem mestu. Ob tem je priznal, da težko preverjajo, ali je ta podatek tudi realen, glede na to, da epidemiologi tega ne morejo spremljati bolj natančno. V vsakem primeru pa si na NIJZ želijo, da bi od doma delalo več ljudi, saj jih zdaj dela bistveno manj kot spomladi in bistveno manj kot ponekod v Evropi. Ob tem Krek ugotavlja, da v podjetjih, ki so se resno lotila protikoronskih ukrepov in prilagodila način dela, med drugim nekatera tudi izvajajo hitre teste, dosegajo zelo dobre rezultate, navaja STA.
Omenil je podjetje Pivka Perutninarstvo, kjer jim je zaradi visokega števila okužb grozilo, da bodo morali zapreti proizvodnjo. V sodelovanju z NIJZ so nato uredili razmere in tam zdaj položaj v celoti obvladujejo.
"Virus je bitje, ki ne pozna zaprtih, odprtih ali javnih prostorov, okuži kjerkoli in kogarkoli je mogoče. Če preprečimo prenos, je ta linija virusa mrtva. Če ne prekinemo njegovega razmnoževanja, se širjenje ob neupoštevanju ukrepov nadaljuje eksponentno, ne linearno," je opozoril za STA.
"Vsak človek, ki ostane neokužen, je pomemben"
Zato je po njegovih besedah tako pomembno zmanjšanje števila stikov, vsaka aktivnost, ki jo izvajamo za zmanjšanje tveganja prenosa okužbe, pa pripomore k boljšim rezultatom. "Čisto vsi smo pomembni. Vsak človek, ki ostane neokužen, je pomemben. Pomembni so varni mehurčki, ko se družite z manjšim številom ljudi, ker se ljudje pač moramo družiti, toda družimo se v manjših skupinah in varnem okolju, to so družina in izbrani prijatelji. Zdaj so prisotni že testi, ki lahko dodatno zagotavljajo varnost v teh mehurčkih," je bil jasen za STA.
Plačal bo kazen, ker na bencinski črpalki ni nosil maske
Tudi Kreka so jeseni zalotili, kako na bencinski črpalki, ko je točil gorivo, ni nosil maske. Kot pravi, vedno nosi masko, a se je to zgodilo kot posledica utrujenosti, ko je šel plačat, si je nadel masko. Bo pa za to plačal kazen, saj je v inšpekcijskem postopku.
Za strokovnjake na področju javnega zdravstva je v tem trenutku ključno, da ljudje sprejmejo nov, preventiven način vedenja, s ključnimi ukrepi, ki so dobro znani že vsem: nošnja zaščitne maske, vzdrževanje zadostne medosebne razdalje ter higiena rok, kašlja in kihanja ter v zimskem času zelo pomembno pravilno prezračevanje zaprtih prostorov. Zaveda se, da gre pri takih spremembah za tek na dolge proge, saj jih ljudje sprejemajo počasi.
O vzporednicah z epidemijo aidsa izpred nekaj desetletij
Ob tem je potegnil smernice z epidemijo aidsa izpred nekaj desetletij. "Kar smo se takrat naučili, je treba upoštevati tudi zdaj. Vsak, ki ga srečate, je morda okužen. Ko smo to spoznali pri aidsu in to prakso začeli uvajati v zdravstvu in povsod drugod, smo začeli obvladovati virus. Do takrat pa so bile razmere zelo žalostne," se je spominjal za STA.
Eno od rešitev za obvladovanje epidemije vidi v cepivu proti bolezni covid-19. Pričakuje, da bodo do poletnih mesecev precepili od 50 do 60 odstotkov prebivalstva. Zmotno je namreč mišljenje, da bi z obsežnim valom okužb dosegli zadostno naravno prekuženost, saj so raziskave pokazale, da imunost upada in lahko posameznik znova zboli.
"Vse politične stranke bi se morale poenotiti in dati ljudstvu enotno sporočilo"
Kot negativno ocenjuje tudi razdvojenost med prebivalci, saj nekateri zelo dosledno upoštevajo ukrepe, drugi pa zanikajo obstoj virusa. Svoje je po njegovem mnenju prispevala tudi politična sredina. "Vse politične stranke bi se morale poenotiti in dati ljudstvu enotno sporočilo," je pozval za STA.
Za STA je še opozoril, da so razmere v zdravstvu kritične. "To ni v mejah, ki jih zdravstvo zmore. To zmoremo zaradi etike, morale in dobrih ljudi, ki razumejo, da moramo zdaj stisniti in delati. Ampak ko opazujemo zdravstvene delavce, vidim, da so na meji zmožnega," je dejal. Ljudem zato sporoča, da v zdravstvu ni več rezerv, saj tudi zdravstveni kader zboleva: "Ne moremo dati k postelji nekoga iz drugega sektorja, ampak moramo dati tja usposobljenega človeka. Poslušajte stroko in sledite ukrepom, ki vam jih predlaga, ne nasedajte kvazistrokovnjakom."
81