KPK premoženja slovenskih funkcionarjev v tujini ne more preverjati

Izplen je naslednji: 14 poslancev prejšnjega mandata, en nekdanji minister, štirje nekdanji državni sekretarji in en trenutni poslanec komisiji še niso posredovali podatkov o svojem premoženjskem stanju. O svojem premoženju ni poročalo niti kar 52 županov.

Obrazec za prijavo premoženjskega stanja je do 21. marca 2012 oddalo 7.919 oseb, 511 oseb je poročilo o premoženjskem stanju oddalo prepozno.

V nadzornem postopku za lani in letos so na komisiji končali 13 nadzorov, ki so bili posledica predvsem manjših odstopanj, postopki zoper 44 javnih funkcionarjev še potekajo, prekrške pa so ugotovili v petih primerih.

Klemenčič: Beda in blišč nadzora Kot je uvodoma pojasnil predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, velja Slovenija za prvo tranzicijsko državo, ki je že leta 1992 uvedla nadzor nad premoženjem funkcionarjev: "Gre za bedo in blišč nadzora nad premoženjem funkcionarjev, saj ima Slovenija danes eno slabših praks na tem področju."

Kot ugotavljajo na komisiji, so pričakovanja javnosti velika, zakonodajni okvir pa je pomanjkljiv. Tudi izvajanje zakona je bilo do letos izrazito pomanjkljivo, saj so se podatki v zadnjih dvajsetih letih bolj zbirali kot nadzirali. "Izjema je nekaj afer, kot je bil denimo primer tržiškega župana," glede ugotovljenih prestopkov pojasni Klemenčič.

Nekateri zavezanci nesmiselni, nekaterih na seznamu ni Zatakne se že pri seznamu zavezancev, saj so med temi denimo poklicni funkcionarji zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti ter lokalne samouprave, nepoklicni in poklicni župani, ne pa tudi občinski svetniki, uradniki na položajih, poslovodne osebe družb v večinski državni lasti in javni uslužbenci, ki sodelujejo pri postopkih javnega naročanja. Prav tako ni uslužbencev KPK-ja, NPU-ja in kabinetnih svetovalcev ministrov z izjemo vodje kabineta predsednika vlade.

"Direktorja manjšega zavoda s tremi zaposlenimi je denimo nesmiselno nadzirati, nekatere, ki bi jih bilo treba, pa jih ne," pravi Klemenčič, ki je kritičen do tega, da v 20 letih nismo bili sposobni uvesti enotne evidence, ki bi zbrala vse podatke na enem mestu, informatizacija sistema pa se zdaj šele uvaja. Na podlagi lanske novele zakona je komisija tako prvič po osmih letih na enem mestu združila celovite in točne podatke o premoženjskem stanju zavezancev v elektronski obliki.

Premoženje zavezancev ni za javno objavo Zakon sicer ne dopušča objave posredovanih podatkov, saj bi bil to tudi po mnenju ustavnega sodišča iz leta 2007 nesorazmeren poseg v zasebnost, so pa zavezanci o svojem premoženjskem stanju dolžni poročati komisiji.

Globa ali nižja plača In kakšne so sankcije za tiste, ki poročila ne oddajo v roku oziroma ga sploh nočejo oddati? Zavezanec mora v mesecu po nastopu funkcije komisiji oddati elektronsko poročilo o svojem premoženju, nato poroča le še o spremembah. Enako mora zavezanec KPK-ja poročati o svojem stanju po prenehanju funkcije, nato pa še enkrat po prenehanju funkcije. "Vse, ki niso pravočasno oddali poročila, bomo še enkrat pozvali, naj to storijo. Globa za to je od 400 do 1.200 evrov. Če se tudi po tem pozivu ne odzovejo, pa ločeno od prekrškov zakon o integriteti določa, da lahko komisija odloči, da se zavezancu plača vsak mesec zniža za 10 odstotkov do oddaje poročila oziroma se mu plača niža do zagotovljene minimalne plače," je pojasnila Lilijana Selinšek.

Preverjanje premoženja v tujini ni mogoče Tega ukrepa do zdaj niso uporabili, je pojasnila, Klemenčič pa dodal, da gre v večini primerov za to, da so verjetno pozabili, čeprav je komisija vsakega posameznika nove vladne garniture pozvala, naj svoje premoženje prijavi pravočasno.

A tudi z uvedbo elektronskega sistema je sistem še daleč od popolnosti. Kot je povedal Klemenčič, nimajo podlage v zakonu, ki bi jim dovoljevala preverjanje navedb glede premoženja zavezancev, ki ga imajo ti v tujini. "Zato je nujno potrebna sprememba zakona, ki bi nam to dovoljevala. Tako pa zavezancem ne moremo niti stoodstotno verjeti, ne moremo pa jim očitati, da lažejo," je povedal.