Ponedeljek, 2. 12. 2019, 19.10
4 leta, 4 mesece
Kopičenje komunalnega blata bi lahko kmalu povzročilo težave #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,11
Ministrstvo za okolje in prostor že vse od poletne napovedi Madžarske, da ne bo več dovolila uvoza komunalnega blata iz drugih držav, išče rešitev zagate. Kot pojasnjujejo, so opravili sestanke z različnimi deležniki o problematiki kopičenja blata, a rešitve še ni. Na komunalni zbornici opozarjajo, da bi se lahko že decembra pojavile težave.
Kot je povedal direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije Sebastijan Zupanc, je namreč Madžarska svojo napoved že začela uresničevati. Tamkajšnja vlada se je tako odločila, da ne bodo več sprejemali odpadkov iz sosednjih držav, ki bi jih prevažali več kot 100 kilometrov.
"Novih notifikacij za uvoz blata iz čistilnih naprav zato ne izdajajo več, enako velja za uvoz lahke frakcije. Gre za gorljive ostanke po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov in odpadne embalaže, ki je namenjena za energetsko izrabo v termičnih objektih na Madžarskem. Tudi s tem imamo težavo," je povedal Zupanc.
Država ni bila pripravljena na to, da mora sama poskrbeti za odpadke
Več kot 50 slovenskih upravljavcev čistilnih naprav je ob trenutnih razmerah v negotovosti, iščejo različne tehnične in organizacijske rešitve. Le redki so jih po besedah Zupanca že našli, večina pa še ne, saj država ni bila in še vedno ni pripravljena na to, da mora sama poskrbeti za svoje odpadke.
"V Sloveniji je doslej ostal zgolj manjši del blata. Okoli pet tisoč ton so ga energetsko izrabili v Celju. Nekaj ga predelajo v bioplinarni v Prekmurju in kompostirajo, vendar gre za zelo majhne količine," je stanje opisal prvi mož komunalne zbornice.
Kot je opozoril, bi se prve težave zaradi kopičenja komunalnega blata lahko pojavile že decembra ali januarja. Nekaj časa lahko upravljavci čistilnih naprav blato še zadržujejo v aeracijskih bazenih, manjše količine ga lahko skladiščijo v kotalnih zabojnikih. A ko bodo izčrpane vse možnosti, se lahko po njegovem pojavijo tudi zastoji pri delovanju čistilnih naprav.
V Sloveniji sta imela do nedavnega veljavni notifikaciji za izvoz komunalnega blata na Madžarsko družbi Saubermacher in Surovina, a ima po neuradnih informacijah od sredine novembra to zgolj še druga, tudi tej pa se dovoljenje izteče maja 2020. Obe podjetji naj bi v preteklosti imeli dovoljenje za izvoz okoli 70 tisoč ton blata na leto, od tega kar 50 tisoč ton Saubermacher.
Povedati ne morejo nič konkretnega
Tako kot na ministrstvu so tudi v Saubermacherju za zdaj redkobesedni. Povedali so, da se s problematiko v zadnjih mesecih aktivno ukvarjajo. Ker so trenutno še v fazi priprave analize in akcijskega načrta ukrepanja znotraj podjetja, pa za zdaj ne morejo povedati nič konkretnega.
"Poskušali bomo storiti vse, kar bo v naši moči, da se zadeva uredi tako, da bo stanje zadovoljivo za vse vpletene," dodajajo v Saubermacherju, kjer trenutno intenzivno iščejo tudi morebitne druge prevzemnike v tujini.
V podjetju Aquasystems, ki upravlja centralno čistilno napravo v Mariboru, so povedali, da blato oddajajo Surovini, ki ga do nadaljnjega še lahko sprejema. Pri njih se po besedah Mojce Bratuš ta odpadek zaradi zagotavljanja normalnega obratovanja ne sme in ne more kopičiti. Morebitne težave lahko pričakujejo v drugi polovici prihodnjega leta.
"Zaradi naraščanja tveganj bi morala mariborska občina prihodnje leto sprejeti strateške usmeritve o izrabi blata, kar smo ji pred tremi leti že predlagali. V Evropi je sicer v ospredju rešitev s sosežigom ustrezno osušenega blata, kar tudi sovpada z načrti države za gradnjo sežigalnic," je dodala Bratuševa.
Bo zaživelo krožno gospodarstvo?
Direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Zupanc med rešitvami v prihodnje vidi uporabo blata pri pripravi kompozitnih materialov za prekrivanje nasipov, odlagališč in podobnega, a je pri tem trenutno kar nekaj zakonodajnih omejitev. Dolgoročno bi zato morali razmisliti o energetski izrabi ob sočasnem izločevanju fosforja iz blata.
"Morda je tu priložnost za udejanjenje načrtov o krožnem gospodarstvu," je dodal Zupanc. Kot je pojasnil, je blato mogoče najprej uporabiti v bioplinarni za pridobivanje električne energije, preostanek toplote za sušenje digestata in njegovo ponovno uporabo za proizvodnjo elektrike, končni ostanek te energetske izrabe pa je fosfor.
