Torek, 1. 6. 2021, 16.17
3 leta, 5 mesecev
Koliko ste pripravljeni odšteti za novega družinskega člana? Cene psov so poskočile v nebo.
V času pandemije covid-19, ko smo ljudje več časa preživeli doma, se je povpraševanje po psih povečalo, tako v Sloveniji kot drugod po Evropi. Po drugi strani pa se je ponudba psov zmanjšala, saj se večina vzrediteljev zaradi vseh veljavnih omejitev ni odločala za paritve. Psov ni, povpraševanje je veliko, cene so nenormalno visoke. Epidemija je v marsikaterem pogledu slaba, za vzreditelje psov pa to ne drži. Danes rodovniški pes, za katerega bi pred epidemijo odšteli 800 evrov, stane 1.500 evrov, pove kinolog Tone Hočevar.
V času epidemije, ko smo več časa preživeli doma in v naravi, je marsikdo prišel na idejo, da bi si omislil psa, a kaj kmalu naletel na težavo. Psov v Sloveniji primanjkuje, saj se vzreditelji, predvsem zaradi oteženega prehajanja meja, niso odločali za paritve. Veliko slovenskih vzrediteljev psov se namreč odloča za parjenje v tujini.
Povpraševanje tako presega ponudbo in posledično so cene poskočile v nebo. "Psi niso na zalogo, treba se je postaviti v vrsto in čakati. Na mladiča lahko čakaš tudi leto ali dve, na koncu pa moraš še prositi, da ti ga prodajo po ekstremno visoki ceni," trenutno situacijo na pasjem trgu opisuje Tone Hočevar.
Največ povpraševanja je po manjših pasmah psov, saj so ti precej bolj praktični.
Danes rodovniški pes, za katerega bi pred epidemijo odšteli 800 evrov, stane 1.500 evrov. Tudi psi brez rodovnika dosegajo visoke cene, vse tja od 500 pa do 800 evrov, kar je precej neverjetno, meni sogovornik.
Manjše pasme psov gredo za med, spet druge je nemogoče prodati
Kot pravi Hočevar, je že kar nekaj let največ povpraševanja po manjših pasmah, saj so te nenevarne in preprosto bolj praktične: "Med izjemno popularnimi je pomeranec, njegova cena lahko doseže tudi tri tisoč evrov, sledi jorkširski terier, havanski bišon in šicu. Potem pa so tukaj psi, ki jih ljudje enostavno ne morejo prodati, kot je recimo rotvajler. Še posebej po tem, ko je Slovenijo pretresla tragična zgodba."
Vzreja psov je donosen, a zahteven posel
"Vzreja psov je donosen posel, a če nimaš znanja, se lahko hitro opečeš. Ogromno je dela, pa tudi ogromno tveganj. Pomembna je ljubezen do psov in ne ljubezen do denarja," pravi Hočevar.
Po njegovih besedah pri psu z rodovnikom, ki ga kupimo pri vzreditelju, upravičeno pričakujemo, da bomo dobili psa z lastnostmi, ki so opisane v standardu pasme: "Če ga reklamiraš pri vzreditelju, ta prisluhne reklamaciji, saj si ne more privoščiti slabe reklame. Slovenija je majhna in stvari se hitro razvejo. Kot vzreditelj si najbolj srečen, da je s psom vse v redu in da te kupec ne pokliče več nazaj."
Pri nas je področje vzreje pasemskih psov precej dobro pokrito. Slovenski vzreditelji v svetovnem merilu segajo v sam vrh. Imamo veliko manjših vzrediteljev, večjih farm za vzrejo psov pa pri nas ni. Vzreja psov je na visokem nivoju, enako je na Češkem in Slovaškem, kjer je kinologija dobro razvita.
Več tisoč evrov za redko pasmo psa, le zato, da ne bo enak sosedovemu
Kljub temu da je izbira rodovniških psov v Sloveniji res velika, se nekateri še vedno odločijo za psa, ki ga je treba uvoziti. Takšnih primerov ni malo. Velikega šnavcerja je pri nas težko dobiti, prav tako je treba iti v tujino, če želite imeti češkega terierja.
"Slovenci smo nagnjeni k temu, da se radi odločimo za redko pasmo psa. Praktično vsako pasmo dobiš, če ne pri nas, pa čez mejo, a vprašanje je, za kakšno ceno in kdaj. Že pred epidemijo smo bili Slovenci pripravljeni za pasjega prijatelja odšteti po več tisoč evrov, in danes ni nič drugače," pravi Hočevar.
Kupiti ali posvojiti?
Ljudje, ki si želijo določene pasme, največkrat kupijo psa pri vzreditelju. "V zavetišču pse posvajajo tisti, ki jim ni pomembno, da je pes čistopasemski. Pri nas se namreč večinoma znajdejo psi mešanci," pravijo v Zavetišču Ljubljana, kjer ne beležijo, da bi se ljudje v letu 2020 pogosteje odločali za posvojitev. V času prvega vala epidemije se število oddanih psov ni povečalo, do konca maja 2019 so oddali 45 psov, do konca maja 2020 pa 44 psov. Skupno je lani nov dom dobilo 112 psov, leto pred tem pa 89.
Minimalnega povečanja števila posvojenih živali v zavetišču sicer ne pripisujejo epidemiji, temveč povečanju števila sprejetih živali v prejšnjem letu: "V letu 2020 smo svojo pristojnost povečali na večje število občin, po drugi strani pa smo imeli v zavetišču tudi dve večji legli pasjih mladičev, v enem leglu jih je bilo kar 13."
Pred nakupom ali posvojitvijo psa je dobro vedeti, kakšnega psa si želimo, saj se tako kot ljudje tudi psi razlikujejo, ne samo po videzu, ampak tudi po značajskih in drugih lastnostih. "Govorimo o superkakovostnih psih, a pes je kakovosten po tem, ko ga imaš štiri leta doma, saj na njegovo kakovost vpliva tudi gospodar," meni Hočevar.
Skupno je lani nov dom dobilo 112 psov, leto pred tem 89, so sporočili iz Zavetišča Ljubljana.
5