Sreda, 1. 2. 2023, 6.18
1 leto, 9 mesecev
Golob: Nedopustno je, da imamo plačne razrede pod minimalno plačo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,91
96
Koalicijski partnerji so na Brdu pri Kranju začrtali izhodišča reforme plačnega sistema v javnem sektorju. Reformo bodo začeli na spodnjem delu plačne lestvice in z odpravo plačnih nesorazmerij, v nadaljevanju bodo iskali skupno osnovo za usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev, je po koncu koalicijskega vrha dejal premier Robert Golob.
Premier Robert Golob je na novinarski konferenci po zaključku vrha potrdil, da so danes obravnavali reformo javnega plačnega sistema in reformo stanovanjskega trga. Izhajali so iz analize stanja in se dogovorili, kaj so prioritete in kakšna je časovnica. Davčne in šolske reforme niso obravnavali. Koalicija je potrdila izhodišča za celotno plačno reformo in usmeritve pristopa k odpravi plačnih anomalij.
"Naša ocena je, da enotnega sistema že nekaj časa ni. Ta sistem bomo reformirali. Eden od mnogo korakov je tudi pogajanje znotraj socialnega dialoga o sedanjih plačnih razmerjih," je dejal Golob.
Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1 : 7
Danes so sprejeli več sklepov, na katerih bo temeljila reforma. Prvi je, da je treba odpraviti delovna mesta, katerih osnovne plače so pod minimalnimi, saj je to nedopustno, je pojasnil premier. Drugi je, da se razmerje med najnižjo in najvišjo plačo poveča na ena proti sedem. Zdaj je razmerje med minimalno plačo in plačo v najvišjem plačnem razredu 1 proti 4,7. Tretji je iskanje skupne osnove za usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev. "Ta del usklajevanj je zelo pomemben, ker ne želimo vsako leto znova odpirati, ali je sistem še vedno enoten," je pojasnil Golob.
Rešitve za reformo bodo iskali tudi v več "stebrih oziroma panogah s panožnimi dogovori". Z njimi bodo poskušali doseči tudi vsaj delno avtonomijo panog, kako naj posamezna panoga ureja plačna razmerja znotraj stebra. Kot je dodal premier, jim hkrati želijo predati tudi del odgovornosti za urejanje medsebojnih razmerij.
Načrti za gradnjo tri tisoč javnih stanovanj na leto
Pri stanovanjski politiki Golob napoveduje odločno ukrepanje. "Povečati moramo priliv iz proračuna v javni stanovanjski sklad in začrtati sistem stanovanjske politike, ki bo omogočal, da se v gradnjo vključujejo tudi državna zemljišča in posamezne zadruge," je dejal.
Cilj koalicije je do konca mandata vzpostaviti dolgoročno vzdržen sistem, ki bo omogočal gradnjo tri tisoč javnih stanovanj na leto. Glavni nosilec gradnje javnih stanovanj bo republiški stanovanjski sklad, iz proračuna naj bi se namenilo po približno sto milijonov evrov letno, je povedal Golob.
Tanja Fajon: Vzpostaviti moramo pravična plačna razmerja
Predsednica SD Tanja Fajon je dejala, da je pred Slovenijo ena najobsežnejših reform. "Strinjali smo se, da kot koalicija delamo skupaj na vseh reformah. Vzpostaviti moramo pravična plačna razmerja, posebej v spodnjem delu lestvice, kjer si vsak zagotovo zasluži dostojno plačo," je opozorila.
Tudi zanjo je nesprejemljivo, da danes nekdo, ki dela polni delovni čas, ne doseže niti minimalne plače. "Zavezali smo se k ambiciozni časovnici in trdemu delu znotraj koalicije. Nekaj ključnih usmeritev je: transparentnost, finančna vzdržnost in enako plačilo za enako opravljeno delo," je dejala Fajonova.
Luka Mesec: Prvič v svojem življenju sem optimističen
S potekom današnjega vrha je bil zadovoljen tudi koordinator Levice Luka Mesec. "Prva stvar, s katero smo zelo zadovoljni, je, da je sklep današnjega vrha, da po novem v javnem sektorju ne bo več plač pod minimalno plačo. To je izhodišče, na katerem delamo," je dejal.
"Spreminjamo tudi dinamiko določanja višin plač v javnem sektorju in menim, da je to prvi pravi korak naprej po reformi leta 2008," je poudaril Mesec.
Mesec je glede reforme stanovanjske politike napovedal, da bodo oblikovali pluralen sistem, kjer bodo zelo jasno postavili gabarite, kdo lahko vstopa na trg javnih sredstev, pod kakšnimi pogoji se javna stanovanja gradijo in kako naj bodo te organizacije organizirane. Javna nepridobitna stanovanja bodo lahko gradili javni stanovanjski skladi, nepridobitne stanovanjske organizacije, ki so lahko organizirane kot podjetja, stanovanjske zadruge, pa mogoče še kdo drug, je bil konkreten Mesec.
"Posnemali bomo avstrijski model, naš cilj pa je, da do konca mandata ustvarimo stroj, ki bo zgradil tri tisoč stanovanj na leto. Prvič v svojem življenju sem optimističen, da bomo stanovanjsko politiko v Sloveniji tudi zares zgradili," je dejal.
Klemen Boštjančič pred vrhom: Marsikaj bomo še naredili
Ob napovedih več reform in pomislekih o vzdržnosti javnih financ za takšne podvige je pred začetkom tokratnega koalicijskega vrha pred novinarje stopil tudi minister za finance Klemen Boštjančič in poudaril, da napovedanih reform nikakor ne vidi kot zahteve, temveč kot "vrsto ukrepov, da posamezne podsisteme naredimo bolj učinkovite". O tem, ali že imajo analize, koliko bodo napovedane reforme stale državo, pa je dejal: "Nekaj že, marsikaj pa bomo še naredili."
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik, ki bo predstavila izhodišča reforme plačnega sistema javnega sektorja, pred začetkom izjav ni dajala.
Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic pa je izrazil prepričanje, da lahko sedanja vladna koalicija predlaga in izpelje dobre rešitve, ki jih država potrebuje. Po njegovih besedah so pred 14 dnevi postavili dobra izhodišča za zdravstveno reformo, pričakuje, da bo podobno danes pri razpravi reformi sistema plač v javnem sektorju. Ključna pri tem bosta analiza in pregled stanja, nato pa odločni ukrepi, je pred začetkom koalicijskega vrha dejal za STA.
"Jasno pa je, da morajo biti zadeve finančno vzdržne, če bomo dali vse za plače, bo zmanjkalo denarja za druge investicije," je ob tem še opozoril Sajovic. Ob tem vse udeležene pri pripravi reform poziva k realnemu razmisleku, oceni in sprejemanju ukrepov. "Sprejeti moramo nekaj, kar ni treba, da je všečno, ampak mora biti dobro za državo naprej," je dejal. "Če bo plačna reforma zastavljena odločno, potem bo v prihodnjem desetletju vsem v Sloveniji lažje," je prepričan vodja poslancev Svobode.
Drugi koalicijski partnerji pred začetkom koalicijskega vrha izjav niso dajali, predsednica SD Tanja Fajon je dejala le, da pričakuje "dober pogovor".
Zahteve javnega sektorja po zvišanju plač vse glasnejše
V zadnjih tednih se vrstijo zahteve vse več skupin javnega sektorja po zvišanju plač in napovedi zaostrovanja sindikalnih aktivnosti. Vladi ob tem očitajo tudi, da problematiko plač rešuje parcialno le pri nekaterih poklicnih skupinah, ki so deležne privilegirane obravnave, medtem ko za preostale vztraja, da bo nesorazmerja odpravljala v okviru prenove plačnega sistema.
Po do zdaj znanih informacijah se z reformo plačnega sistema obeta oblikovanje posameznih plačnih stebrov ob skupnih temeljih, med katerimi je ministrica že navedla plačno lestvico in dodatke, kot je recimo dodatek za delovno dobo, ki mora biti enak ne glede na to, v katerem stebru bo zaposleni. Predlog je tudi, da se med najnižjo in najvišjo plačo vzpostavi razmerje ena proti sedem.
Do koalicijsko usklajenih izhodišč se bo morala nato opredeliti še vlada, za tem pa bo vladna pogajalska skupina z izhodišči seznanila reprezentativne sindikate javnega sektorja.
Sindikat zdravstvene nege z odprtim pismom premierja poziva k ukrepanju
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije je na premierja Goloba naslovil odprto pismo, v katerem ga vnovič pozivajo na srečanje, na katerem bi mu predstavili plačno in kadrovsko problematiko v zdravstveni negi. Pričakujejo takojšnje rešitve in poudarjajo, da ne morejo čakati na pogajanja za zdravstveni plačni steber. Sindikat sicer 22. februarja pripravlja protestni shod. Ta predstavlja zgolj začetek sindikalnih aktivnosti, ki jih bodo po potrebi stopnjevali. Goloba vabijo, naj se udeleži shoda, kjer bo neposredno od medicinskih sester slišal vse o njihovih plačah, delovnih pogojih, nasilju uporabnikov, preobremenjenosti in drugih težavah.
96