Ko brezzobi Štefanečev tiger žveči imenovanje šefa UKC

Že dlje časa trajajoča agonija Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki se v obdobju Borisa Štefaneca večino časa ukvarja le še sama s sabo, zdaj že vidno vpliva tudi na njeno delo. 

Zaradi notranjih sporov bi lahko namreč v vodo padlo ugotavljanje domnevnih nepravilnosti pri imenovanju Andraža Kopača za novega generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Razlog: uslužbenka KPK, ki vodi postopek, Štefanecu očita sum videza nasprotja interesov, zaradi česar bi se iz zadeve moral izločiti. Tega pa Štefanec po naših podatkih ne želi storiti. 

Spopad za vrh UKC

Kopača je svet UKC Ljubljana na čelo največje zdravstvene institucije v državi imenoval v začetku aprila lani. Še isti mesec je s Kopačevim imenovanjem soglašala tudi vlada. 

Razmere na KPK so začele skrbeti tudi OECD, ki je podvomil o tem, ali je komisija sploh še sposobna opravljati svoje delo. Foto: STA , Že takrat je odločitev dvignila veliko prahu. Med osmimi kandidaturami, ki so prispele na razpis, je komisija UKC izločila prijavi, ki sta ju poslala Maja Potokar in Zvonko Hočevar, saj menda nista izpolnjevala razpisnih pogojev. Prva se je zato pritožila na KPK, drugi pa na delovno sodišče.

Svojo kandidaturo je nato umaknil še nekdanji direktor Trima Igor Kržan. Med preostalimi petimi kandidati sta se v finale uvrstila Andraž Kopač, nekdanji direktor Alpine, in Franci Demšar, nekdanji direktor agencije za raziskovalno dejavnost. Kopač je prejel sedem glasov članov sveta UKC, Demšar pa tri.

Preberite še:

Svet UKC Ljubljana za novega šefa izbral Andraža Kopača

Korupcija v Sloveniji: Štefanec ni kos nalogi, Cerar pa živi v drugem svetu #video

Štefanec namesto korupcije preganja duha Gorana Klemenčiča

Kopača imenovali brez dokazil?

Že kmalu se je izkazalo, da so člani sveta UKC, ki jih vodi Tomaž Glažar, Kopača izbrali kljub temu, da še pred imenovanjem ni predložil vseh zahtevanih dokazil. Zapletlo se je pri potrdilih o nekaznovanosti in znanju tujega jezika. Čeprav ga je kadrovska služba UKC trikrat pozvala, naj dopolni svojo vlogo, je Kopač to storil šele nekaj dni po imenovanju. 

V povezavi z izborom Kopača je KPK pozneje prejela prijavo. A tam se je zapletlo. Na KPK so namreč zadevo UKC Ljubljana v roke dobili prav takrat, ko so notranji spori dokončno ohromili delovanje te institucije.

Razpad sistema na KPK

Kot smo že poročali, učinkovitost dela te institucije iz leta v leto upada. Pretresajo jo notranji boji med strujami in že dlje časa trajajoča "vojna" v senatu. 

Štefanec je leta 2015 svoji namestnici Almi Sedlar odvzel pooblastila in ji onemogočil dostop do dokumentov, povezanih z delom senata komisije. Foto: Bor Slana Štefanec je tako že leta 2015 svoji namestnici Almi Sedlar odvzel pooblastila in ji onemogočil dostop do dokumentov, povezanih z delom senata komisije. O tem je Sedlarjeva obvestila tudi medije, več mednarodnih institucij in urad predsednika republike Boruta Pahorja, ki je leta 2014 imenoval aktualno vodstvo komisije. 

V začetku lanskega leta so razmere na KPK začele skrbeti tudi Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je v pismu izrazila dvom o tem, da je komisija sploh še sposobna opravljati svoje delo. 

V zadnjem letu dni se je Štefanec spopadal tudi s predhodnikoma. Z Goranom Klemenčičem, zdaj ministrom za pravosodje, je prišel navzkriž zaradi načrtovanih sprememb zakonodaje, ki bi pomembno vplivala na položaj komisije. Proti Dragu Kosu pa je uvedel postopek zaradi njegovega sodelovanja z NLB. Tega komisija po več kot letu dni še ni končala, zaradi česar ji je Kos očital namerno zavlačevanje. 

Kaj se je dogajalo s prijavo

Osemnajstega januarja, približno pol leta prejemu prijave, so imeli na komisiji po naših podatkih tako imenovani usklajevalni sestanek.

Na njem naj bi uslužbenka, ki na KPK vodi postopek, Štefaneca opozorila, da bi se lahko v zadevi UKC Ljubljana znašel v nasprotju interesov. Zakaj, uradno ni mogoče izvedeti, saj na KPK informacij o konkretnih postopkih ne dajejo. Neuradno pa naj bi imeli na komisiji podatke o stikih med Štefanecem in enim od prijaviteljev.

Že dan pozneje je o okoliščinah morebitnega nasprotja interesov razpravljal tudi senat KPK. Gre za krovni organ komisije, ki ima tri člane: ob Štefanecu in Sedlarjevi še namestnika predsednika Igorja Lambergerja. Senat je odločil, da bo o izločitvi predsednika glasoval, ne da bi se pred tem Štefanec pisno izjasnil o očitkih. Ključni glas za takšen sklep je prispeval kar sam Štefanec.

Štefanec proti Sedlarjevi

To je zmotilo Sedlarjevo, ki je svoje pripombe spisala v daljši dopis, objavljen na spletni strani komisije. Iz dokumenta je razvidno, da gradiva za to točko ni prejela in da o glasovanju o njej ni bila obveščena. Po njenem je Štefanec s tem prekršil poslovnik KPK in več drugih predpisov.

V zadnjem letu dni se je Štefanec spopadal tudi s predhodnikom Goranom Klemenčičem. Foto: Matej Leskovšek "Preiskava v konkretni zadevi, na katero se navezujejo vaša vprašanja, še ni končana. Posledično vam zaradi interesa preiskave dodatnih informacij – poleg informacij, ki so dostopne na spletni strani – ne moremo posredovati," so nam na KPK odgovorili na več vprašanj, ki smo jim jih poslali.

• Ali se je Štefanec v zadevi izločil? 
• Kakšno mnenje o tem so imeli drugi pristojni za operativno vodenje postopka?
• Kaj so bili razlogi za sum morebitnega nasprotja interesa?
• Ali je bil prijavitelj zadeve v kakršnem koli stiku s Štefanecem?

Sedlarjeva izjav ne daje. 

Prijavitelj, ime poznamo v uredništvu, nam je potrdil prijavo zadeve na KPK in pojasnil, da doslej odgovora KPK ni prejel.

Pojasnilo uredništva: v zvezi z omenjenim člankom smo dne 23. februarja 2017 prejeli odziv KPK, kjer so zapisali, da je zaščita prijavitelja temeljno vodilo delovanja komisije. Podatke o prijavitelju smo umaknili in tako zaščitili njegovo anonimnost, kar je tudi zahteva zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. 
Prizadetim se za napako opravičujemo.

Jan Tomše, v.d. odgovornega urednika Siol.net 
23. februar 2017 (dopolnjeno 24. februar 2017)